Vsebina:
Podružnična cerkev Marije vnebovzete
Na Kočevskem je bilo do začetka druge svetovne vojne zelo živahno. Tam, kjer se danes razrašča gozd, so bile njive, obdelano polje, sadovnjaki in hiše. Druga svetovna vojna je popolnoma spremenila ljudi in kraje. Zaradi Hitlerjevih obljub so se nemški prebivalci Kočevske preselili na nasilno izseljene slovenske domove na Krškem polju, po vojni pa odšli na tuje. V nekoč cvetoči pokrajini je ostalo le še malo ljudi. Prepovedana področja, kamor so imeli dostop le komunistični veljaki, zaprta območja, kjer so že tako redki prebivalci živeli svoje življenje, so zagrnila v skrivnost marsikaj tega, kar so stoletja ustvarjali v skupnem bivanju Nemci in Slovenci.
Poljanska dolina med Belo krajino in Kočevskim rogom je eden takih krajev, kjer se še vidijo pričevanja preteklega živahnega življenja. Do njenega roba so se naselili nemški naseljenci pred 600 leti in tu so se tkale vezi s Slovenci. Včasih so kar tekmovali, kdo bo imel kaj boljšega. Tudi na verskem področju. To se je videlo po cerkvah. Danes je med najlepšimi božjepotna cerkev Marije vnebovzete v Zagozdacu, gručasti vasici ob cesti, ki pelje iz Kočevja v Stari trg ob Kolpi. Nekoč pa je bila bolj cvetoča in lepša cerkev Marije tolažnice žalostnih v bližnji Nemški Loki.
Vas Zagozdac se omenja leta 1576 kot naselje s kar šestimi velikimi kmetijami. Kdaj je bila na položnem hribčku (393 nadmorske višine) postavljena cerkev, ne vedo. Pravijo, da je bila tu že zdavnaj znana Marijina božja pot, kamor so v procesijah prihajali tudi Kočevarji. Ko pa se je zgodil veliki čudež v dotlej neznani Nemški Loki, so ljudje, posebno Kočevarji, raje zahajali tja. Zagozdac je tonil v pozabo. O velikem obisku in pomenu božje poti v Zagozdacu je najbolj zgovorna priča cerkev sama. To je dokaj velika baročna stavba z razčlenjeno glavno fasado in visokim zvonikom. Še bolj privlačna in razčlenjena pa je notranjščina. Vitki stebri delijo cerkveni prostor v tri ladje, zaključuje pa ga prostorni prezbiterij. Cerkev nima veliko opreme. Prižnica in stranski oltar sta izginila. Pravzaprav je v njej le glavni oltar. Narejen naj bi bil v začetku 18. stoletja. V tronu je pod baldahinom izredno lep Marijin kip, ob straneh pa sta sveta Agata in sv. Notburga, priprošnjici in zavetnici ob suši, lakoti, nesrečah in grdem vremenu.
Oltar je v žalostnem stanju in pravzaprav še edina priča tistega, kar je cerkev doživela v letih med vojno in desetletjih po njej. Že leta 1942 so se Italijani znesli nad vasjo, ker so se v njej zadrževali partizani. Konec vojne je cerkev dočakala v zelo žalostnem stanju in vse do začetka osemdesetih let se ni nihče odločil, da bi jo popravil ali obvaroval pred propadanjem. Pred nekaj več kot desetimi leti pa so se začela po zaslugi prizadevnih posameznikov velika obnovitvena dela, ki so zapuščenemu in propadlemu svetišču zopet vrnila sijaj. Iz njegovega zvonika se danes oglašajo zvonovi in vabijo k sebi romarje iz Poljanske doline, Bele krajine in s Kočevskega. Ljudje radi pridejo sem na veliki šmaren, ko je glavni Marijin praznik. Takrat zaživi prostor pred cerkvijo ob dveh starih lipah tako kakor nekoč. V starih časih so imeli navado prinašati v zahvalo ne le denarne darove, ampak tudi sadove zemlje in tisto, kar so imeli najdražjega: sveče iz pravega voska, platno, zabelo, kokoši in ovce… Spomin na to je še ohranjen v izročilu.
Foto: Marjan Smerke
lnformacije:
Župnija Stari trg ob Kolpi
Stari trg ob Kolpi 2
8342 Stari trg ob Kolpi
Dostop: z vozili do cerkve.
Glavni shod: veliki šmaren (15. avgust).
[wpgmza id=”5″ marker=”191″ zoom=”11″]