Doma Izleti Slovenske pešpoti Fabianijeva pot od Štanjela do Kobdilja

Fabianijeva pot od Štanjela do Kobdilja

 

Grad ŠtanjelOb cesti Sežana – Nova Gorica leži slikovito gručasto središčno naselje Štanjel vrh severnega roba Krasa, ki ga sestavljajo Gornja in Dolnja vas ter zaselek Podlasi v dnu doline rečice Branice. Gornja vas, ki je utrjena z obzidjem, je tesno pozidana okrog griča Turna, zato ima videz srednjeveškega mesteca. Številnim obiskovalcem so domačini z ureditvijo krožne sprehajalne poti želeli približati življenje in delo znamenitega, a pri nas premalo znanega arhitekta Maksa Fabianija. s

Fabianijevo pot sestavlja več različnih, med seboj povezanih sprehajalnih poti. Del poti si je mogoče ogledati tudi v tridesetih minutah. Seveda pa bomo ob kulturnih in naravnih lepotah, ki jih povezuje Fabianijeva pot, zares navdušeni le, če si bomo zanje vzeli nekaj več časa.

Cerkev sv. DanijelaŠtanjel – izreden urbanistični spomenik
Pred šestdesetimi leti je Maks Fabiani (*29. 4. 1865, Kobdilj pri Štanjelu – 12. 8. 1962, Gorica) dejal, da je zgodovina Štanjela še vedno zapisana v kamen, če izvzamemo grad in cerkev sv. Danijela, ki sta sestavni del naselbinskega jedra. Arheološka izkopavanja govorijo, da segajo začetki Štanjela v prazgodovino. Po njegovem dominantnem položaju nad kraško planoto lahko sklepamo, da je bilo naselje že od nekdaj pomembno križišče poti sever-jug in vzhod-zahod. Maks Fabiani, arhitekt, urbanist, izumitelj, profesor, slikar in filozof, se je v 53. letu starosti odločil, da bo zamenjal univerzitetno kariero in mednarodno slavo z anonimnim restavratorskim delom doma, s katerim si je prislužil pomembno mesto v zgodovini evropskega planiranja in arhitekture. Kar je bilo zgrajenega v Štanjelu med obema vojnama, je načrtoval Fabiani, med drugim tudi prenovo gradu Štanjel, ki sodi med najodličnejšo fevdalno palačno arhitekturo 17. stoletja na Primorskem. Po njegovih načrtih je grad postal večnamenski objekt s sedežem občine Štanjel in z drugimi javnimi službami. V palaciju iz 16. stoletja je uredil grajsko dvorano. Leta 1944 je bil grad požgan. Danes je v obnovljenem krilu grajskega palacija Galerija Lojzeta Spacala. Ogleda vredna je tudi kraška hiša t. i. »romanska hiša«, ki jo zgodovinarji po načinu gradnje umeščajo v 16. stoletje. Hiša s skrilasto streho in kamnitimi žlebovi, po katerih se je stekala voda iz strehe v vodnjak, priča o tradicionalnem ljudskem stavbarstvu, gradnji s kamenjem, in o pomenu vode za Kras. V njej je urejen tudi etnološki muzej, v katerem so predstavljeni trije najbolj značilni prostori tradicionalnega kraškega doma: hiša, kamra in hram. Prostori so opremljeni s predmeti kraške ljudske kulture.

Beneško oblikovan mostiček v Ferrarijevem vrtuPo severni strani griča v Ferrarijev vrt
Krožna panoramska pot se začne pri vhodni informacijski točki v Štanjelu. Dvigne se na 331 metrov nadmorske višine in poteka približno 20 metrov pod srednjeveškim obzidjem, ki zapira mestno naselbino na severu. Navzgor proti hišam nas vodijo stopnice in drevored, pomešan med pomembne zidne podpornike, medtem ko nas druge stopnice vodijo navzdol k čebelnjaku. Če pot nadaljujemo po glavni poti, pridemo zelo kmalu do dveh razgledišč s prelepim razgledom na okolico. Preostali del poti pa je naravno skrit v gozdu. Po ogledu Ferrarijevega vrta in vile pot nadaljujemo po senčni poti do prvega odcepa, nato se sprehodimo skozi češnjev drevored, ki vodi čez vrt do poti, ki povezuje Štanjel s Kobdiljem. Žal danes Ferrarijev vrt nima več tistega čara, ki ga je predvideval Fabiani.

Štanjel - srednjeveško mesto Od Štanjela do Gornjega Kobdilja preko Sv. Gregorja
Od jugovzhodnega obrambnega stolpa (Kobdiljski stolp), se pot nadaljuje po Štanjelskem griču do borovega gozda s Fabianijevimi klopmi. Po rahlem vzponu prispemo do majhne pokopališke cerkvice sv. Gregorja, kjer nas bo za nekaj časa ustavil mir in izjemen razgled. Naprej nas pot pelje mimo nekdanje Fabianijeve vile ter vodnega zbiralnika osmerokotne oblike, ki je zbiral vodo s cest v dve betonski koriti. Viri govorijo, da so Doprsni kip Antonu Mahniču Fabianijevi predniki obogateli s prodajanjem vode iz edinega živega vodnega vira na tem območju Krasa. Maks Fabiani je v času svojega županovanja poskrbel, da je voda postala javna dobrina. Na koncu te poti pridemo do Fabianijevega posestva, kjer bo našo pozornost pritegnil stalni vodni izvir, ki ne usahne niti v najbolj sušnih poletjih.

Iz Zgornjega Kobdilja v Dolnji Kobdilj in do Avstro-Ogrskega vojaškega pokopališča
V Dolnjem Kobdilju, kjer nas bo očarala kraška arhitektura z značilnimi, k hišam prislonjenimi kamini s slikovitimi dimniki – spahnjencami. Če pa stopimo nekaj korakov naprej v smeri proti Vipavski dolini bomo na desni strani opazili nekdanjo Mahničevo domačijo, kjer se je leta 1850 rodil poznejši krški škof dr. Anton Mahnič. Spustimo se še v suho kraško dolino, ki nas vodi po travnikih pod železniško progo do avstro-ogrskega vojaškega pokopališča, od koder se nam še enkrat odpira lep pogled na utrjeno mestno jedro Štanjela, ki stoji kot mogočen pomnik tradicije in kulture. Kljubuje času, opozarja in vabi.

 

Besedilo in foto: Alenka Veber

Kratka oznaka poti

  • Štanjel, krožna pot, 4 km (3h), 26 pojasnjevalnih točk.
  • Informacije: TIC Štanjel, 6222 Štanjel, tel. 05/769-00-56

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Povezane objave: