Vsebina:
Podružnična cerkev Device Marije
Vuzenica, staro središče ob izlivu potoka Cerkvenice v Dravo, je med najpomembnejšimi naselji v Gornji Dravski dolini.
Cerkev Device Marije na Kamnu stoji, kakor že krajevno ime samo pove, na pomolu manjšega vulkanskega osamelca nad Dravo. Dandanes je ves hrib porasel z gozdnim zelenjem, zato se konica zvonika skorajda ne vidi med krošnjami dreves. O nastanku te cerkve, ki velja za najstarejšo vseh podružnic vuzeniške nadžupnije, kroži več pripovedi. Ena med njimi pripoveduje o dveh ogrskih romarjih, očetu in sinu, ki sta bila namenjena na Višarje. Ustavila sta se v gostilni v Vuzenici, da bi prenočila. Srce mlade gostilničarjeve hčerke se je vnelo za mladeniča, a se ta ni zmenil za njene poglede. Hotela se mu je maščevati, zato je ponoči v njegovo malho podtaknila srebrn kelih, v katerem so v gostilni postregli s pijačo domačemu grofu, kadar se je tu ustavil. Naslednji dan sta se romarja odpravila naprej. Ob grofovem obiskupa so opazili, da ni dragocene kupe. Gostilničarjeva hčerka je obdolžila romarja, ki sta pri njih prenočila. Vitez je poslal takoj svoje vojake za njima. Ko ju ujamejo, najdejo v torbi mlajšega dragoceni kelih. Zastonj je bilo pripovedovanje, da nista vedela, kako je prišel v torbo, vitez je mladeniča obsodil na smrt z obešenjem. Starec si je izprosil le to, da je smel svojega sina pokopati. Ko se je naslednje jutro po izvršitvi sodbe žalosten napotil na kraj, kjer so stale vislice, zasliši sinov glas. Gostilničarjeva hči, ki je imela slabo vest, je prišla na pomoč mladeniču, ko so ga obešali. Stopila je pod njegove noge in ga podpirala vso noč, dokler ni prišel oče in odvezal sinove roke ter ga snel z vislic. Vsi trije so se napotili pred grofa in mu povedali prigodo. V zahvalo je grof dovolil postaviti na mestu, kjer so bile vislice, cerkev Mariji v čast, in to je sedaj Devica Marija na Kamnu. Ta zgodba je seveda plod ljudske domišljije. Vislice namreč niso stale na kraju, kjer je danes cerkev, ampak na kraju, ki mu domačini še danes pravijo “na gavgah”. Tam so izvrševali sodno oblast krajevni gospodje v srednjem veku.
Prvotno svetišče je tu stalo verjetno že v 12. stoletju. Prvi zapis o njem pa je iz leta 1383, ko so tam ustanovili beneficij za preživljanje posebnega duhovnika. Njegova naloga je bila vsak dan maševati v cerkvi in se spominjati dobrotnikov svetišča (Hermana Celjskega in Ulrika, župnika v Vuzenici). Ta cerkvica pa je bila majhna, zato so jo povečali kar nekajkrat: ok. 1500,1666 in 1842. Danes vidimo stavbo z zunanjimi gotskimi oporniki in notranjščino, ki je vsa gotsko obokana. V njej so trije oltarji: glavni, posvečen Mariji, stranska pa sv. Antonu in sv. Urhu. Poleg teh je v lopi na zunanji strani še en Marijin oltar, kjer se mašuje ob velikih shodih, saj je svetišče majhno. Vsi so lepo baročno delo, najdragocenejši je glavni, ki ga je dal napraviti župnik Jakob Križaj leta 1666. Vanj pa so postavili eno najlepših gotskih rezbarskih mojstrovin – relief Kristusovega rojstva. Delo je sicer osiromašeno, zaradi kasnejših predelav in prilagajanj, sodi pa v delavnico koroškega (beljaškega) rezbarja okrog leta 1510. Zdaj na njegovem mestu stoji slika Marije Pomagaj, ker so stari relief obnovili in ga hranijo na varnem. Cesar Jožef II. je hotel cerkev leta 1783 zapreti, a so se domačini zavezali, da bodo skrbeli sami zanjo in to obljubo izpolnjujejo še danes. Romanja od drugod pa so takrat zelo opešala, a ob Slomškovem prihodu v Vuzenico so zopet močno zaslovela, saj je bil znan kot dober pridigar, ki mu je bila ta cerkev še posebej pri srcu. Številne zahvalne table tudi zdaj pripovedujejo o zaupanju okoličanov v moč Marijine priprošnje.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Vuzenica
Zgornji trg 28
2367 Vuzenica
Telefon: (02) 876 40 34
Dostop: z avtom do cerkve.
Glavni shodi: velika gospojnica, Marijini prazniki.