Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Črešnjice
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Črešnjice

Natisni E-pošta

Župnijska cerkev Naše ljube Gospe rožnovenske

Črešnjice
Na sončni strani Konjiške gore, ki sega od Frankolovega do Špitaliča in v najvišji točki doseže celo 1014 metrov nadmorske višine, leže Črešnjice, kraj zvenečega, a tudi zagonetnega imena, predvsem pa z dolgo zgodovino, povezano z imenitnimi sosedi. V Dolini sv. Janeza, nedaleč od Črešnjic, ob potoku Žičnica so se naselili kartuzijani. Samostan je ustanovil Ieta 1164 štajerski mejni grof Otokar III. Traungavski. Spomin na kartuzijane je ostal zapisan v okoliških prebivalcih in njihovi vernosti. Tudi v Črešnjicah, kjer je božjepotna cerkev naše ljube Gospe, ki je bila v posebni časti kartuzijanov. Črešnjiška cerkev je bila postavljena na njihovi zemlji in za njihove podložnike.

Črešnjice leže na nadmorski višini 529 metrov, zaradi sončne lege so obdane z vinogradi in s sadovnjaki. Krona vsemu kraju je lepo obnovljena in vzdrževana župnijska in romarska cerkev. Kraj je dobil ime po čereh in ne, kakor bi kdo pričakoval, po češnjah. Nedaleč od župnijske cerkve je kamnit kraj, ki mu pravijo čeren. Ta predel je poln skalnatih čeri, te pa najdemo tudi drugod v okolici. V bregovih se skriva železna ruda in premog, zato so v srednjem veku tu kopali, rudo pa vozili v fužine v Mislinji. Po slovensko se je zato kraj izvirno imenoval Čerenščišče ali čerenstišče. Ta prvotni pomen se večkrat pozablja, saj mnogi v površnosti povezujejo izvor imena z rdečim sadežem. Tako je tudi v legendi o nastanku cerkve v Črešnjicah. Na kraju sedanjega svetišča se je prikazovala na češnji Marija, ker so domačini razumeli kot znamenje, naj tu pozidajo kapelo.

Stavbna zgodovina sega daleč v srednji vek. Prva cerkev na tem kraju je bila manjša kapela, morda take velikosti, kot je današnji prezbiterij. Čas zidave ni znan. Zanesljivo pa je stala leta 1402, ko se že omenja vikariat pri tej cerkvi. Ob turških vpadih je utrpelo škodo tudi to svetišče. Turki so ga požgali in oskrunili v začetku osemdesetih let 15. stoletja (1482). O ponovni posvetitvi cerkve, ki je bila takrat močno povečana in olepšana, poroča v svojih spisih znani Paolo Santonin, ki je spremljal vikarja oglejskega patriarha škofa Petra. Zadnjega maja leta 1487 so svetišče zopet posvetili. Dokaz za to posvetitev so naslikani križi, ki so še zdaj vidni v prezbiteriju.

Vsaj še trikrat so temeljito posegli v cerkev. Datum 24. februarja 1669 spominja na dan, ko so cerkev povečali proti zahodu in vdelali kor. Zaradi velikega števila romarjev pa so konec istega stoletja (1694) prizidali najprej Dominikovo kapelo na severni in končno še Arehovo (leta 1731) na južni strani. Cerkev so po prvem turškem uničevalnem pohodu v Črešnjice obdali z velikim taborskim obzidjem, ki je imelo več stolpov. Zadnjega so porušili konec prejšnjega stoletja.

Cerkvena oprema je tako kot cerkev sama doživljala usodo časa in ljudi. Prvotni Marijin kip so oskrunili in uničili Turki leta 1482. Druga Marijina podoba se je sicer ohranila, a je danes v zasebni lasti. Tretja Marijina podoba, ki so jo častili romarji, je bila slika na platno in se hrani v stranski kapeli. Danes je v tronu glavnega oltarja Marijin kip, delo Franca Zamlika, konjiškega mojstra, ki je leta 1744 izdelal glavni oltar. Prižnica in Dominikov oltar sta nastala leta 1710, Arehov oltar pa je iz druge polovice 18. stoletja. Cerkev je imela do obnov v prejšnjem stoletju kar sedem oltarjev, kar pove, kako velik je bil naval romarjev in Marijinih častilcev. Ko so štiri med njimi podrli, je slikar Franc Gornik leta 1899 svetnike s teh oltarjev upodobil na stropu ladje in tako ohranil spomin nanje. Iz gotske cerkve se je do danes ohranilo: pri slavoločni steni del slikarij in lepo barvno okno ter gotska niša za sedilijo v prezbiteriju.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad Črešnjice 5, 3213 Frankolovo.
Satelitska slika Črešnjic in okolice.

Dostop:


z vozili do cerkve.

Glavna shoda:


Arehova nedelja (okrog 13.julija), rožnovenska nedelja.

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Vojnik  romarska pot  sv. Gospa rožnovenska  Štajerska  škofija Celje 
Komentarjev
Dodaj novIšči
matic   | 89.142.144.xxx | 2008-10-14 14:21:16
zelo lepo
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008