Doma Izleti Romarske cerkve Kurešček

Kurešček

Podružnična cerkev Kraljice miru

Kurešček

Ko so graditelji svetogorske bazilike nad Gorico vklesali nad vhodna vrata zmagoslavne besede Jaz pa stojim na gori kakor prej, so v njih izpovedali vero, da Marija nikoli ne zapusti kraja, ki si ga izbere, da na njem deli milosti. Da je res tako, se je potrdilo na eni najlepših slovenskih razglednih točk, na Kureščku pri Ljubljani. Na tem 833 metrov visokem hribu na južnem robu Ljubljanskega barja se od pomladi 1990 zbira vedno več romarjev. Iz ruševin nekdanje cerkve, ki je bila že zapisana pozabi, se je kot sad teh romanj kakor mitološki feniks zopet dvignila cerkvica Marije, kraljice miru. Veliko simboličnega in pomenljivega se skriva v tem, posebno še, ker je to edina cerkev na Slovenskem, posvečena Kraljici miru.

Zgodovina nastanka cerkve na Kureščku je zavita v temo davnih stoletij. Prvi sledovi segajo v nemirne čase turških vpadov. Že krajevno ime samo nam pove, da so tukaj kurili grmado v svarilo, da prihajajo turške roparske tolpe. Bolj zgovoren je v Slavi vojvodine Kranjske Janez Vajkard Valvasor, ko pravi, da je na Kureščku sloveča božja pot. Omenja tudi legendi, ki sta se spletli okrog tega kraja. Prva pripoveduje o kureškem mežnarju, kije šel v zgodnjem jutru iz vasi pod vrhom v cerkvico zvonit jutranjice. Pa je zašel v visokem snegu, in ker je daleč naokoli ležala gosta megla, se nikakor ni mogel izkopati na pravo pot. Ves upehan je začel obupovati. Tedaj pa so se zvonovi na vrhu Kureščka sami oglasili. Ravnal se je po njihovem glasu in srečno dospel do cerkvice. Druga pripoved je bolj zavita v Ijudsko domišljijo. Pravi, da prilete vsakih sedem let posebne mravlje in ostanejo v cerkvi osem dni. Toliko jih je in take so, da jih ni mogoče poteptati z nogami niti pregnati.

Sedanjo cerkev na Kureščku so zgradili v 18. stoletju, ko je imela tu sedež za vso Kranjsko deželo bratovščina Marije, kraljice miru. Člani te bratovščine so bili preprosti pa tudi bogati ljudje od vsepovsod. Takrat so postavili v cerkvi tri oltarje in poslikali prezbiterij. Freske so ponazarjale misel, kako Marija miri sprte voditelje ljudstev. Tudi vsi napisi so govorili o miru. Med njimi je eden obljubljal: Na tem mestu bom delila mir. Zaradi velikih množic, ki so prihajale na shode, so postavili zunaj cerkve, za prezbiterijem odprto lopo in oltar. Za oskrbo romarjev je bil nastavljen poseben duhovnik, ki je stanoval v hiši pod cerkvijo. Po smrti zadnjega so leta 1936 prevzeli skrb za cerkev salezijanci z Rakovnika.

Med najpomembnejšimi romanji na Kurešček je treba posebej omeniti veliko romanje prvega septembra 1940 v krvavi zarji vojne. Takrat se je tu zbralo čez 5000 romarjev. Skupaj z ljubljanskim škofom Gregorijem Rožmanom so v procesijah prišli molit za mir. Takrat so se slovesno zaobljubili, da bodo vsako leto romali sem. Žal so vojne in povojne razmere to preprečile.

Cerkev na Kureščku je začela razpadati šele v desetletjih po vojni. Septembra 1944 je granata iz nemškega topa poškodovala streho. Kljub kasnejšim prizadevanjem župnika Ronka iz Roba je po vojni niso smeli popraviti. Plemenito baročno stavbo so načele in uničile zime in viharji. Cerkvene klopi so porabili za kurjenje prvomajskih kresov. Nekaj preostale opreme in kip Kraljice miru so verni še pravočasno rešili. Najdlje je vztrajal zvonik. Leta 1970 pa je s prvomajskim kresom zagorel še ta. Tako je obiskovalec še pred petimi leti na Kureščku našel le golo zidovje in kupe kamenja.

V času, ko je na Slovenskem postala aktualna narodna sprava, se je zanimanje za Kurešček prebudilo. Ob prizadevnih rokah domačinov in romarjev je cerkev zrasla kakor nova. Vsak mesec je (prvi četrtek, petek in soboto) tu množica vernih, ki z molitvijo in s spokornimi deli kakor v davni preteklosti prosijo blagoslova nad našo domovino.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Ig
Troštova ulica 12
1292 Ig

Telefon: (01) 420 25 50

Dostop: po cesti z Iga proti Golemu in nato na levo do Doma (po kolovozni poti z avtom tudi do cerkve).

Glavni romarski shodi: Marijini prazniki, velikonočni ponedeljek, zadnja nedelja v avgustu.

[wpgmza id=”5″ marker=”98″ zoom=”11″]

Objave iz iste kategorije: