Trenta je dolina, kjer
se je uresničila pripovedka o Zlatorogu. Na več načinov. Poznavalci ljudskega
slovstva so vse bolj prepričani, da osnovna zgodba ne izhaja iz ljudskega
izročila, ampak jo je dokončno oblikoval naravoslovec C. Deschmann, a vseeno se
je leta 1868 ubesedila z objavo v časniku Laibacher Zeitung. Nadnaravni beli
gams z zlatimi rogovi, ki lahko obnavlja svoje moči v naravi, in pohlepna
človeška narava sta prepletena v motiv, ki ga najdemo v številnih pripovedkah
po vsem svetu, spoznamo pa tudi v Svetem pismu. Pomembno svarilo in opozorilo na temeljni izvir človekovih
problemov; žal ga že tisočletja ne jemljemo resno in ga raje potisnemo iz
realnosti pod preprogo pravljičnosti.
A v Trenti se še vedno
lahko srečamo z Zlatorogovim kraljestvom; z gorami, vodami, rastlinami,
živalstvom in s človekom, torej z izvirnikom Besede. Srečujemo se tudi s temno
platjo zgodbe, z lovcem, ki bi se rad polastil zaklada, pa četudi za ceno
svojega življenja. Bodimo pozorni, ne iščimo ga le v drugih, saj se v tej vlogi
lahko pojavimo sami, kot neobzirni obiskovalci!
Toliko le v razmislek,
sicer pa se raje posvetimo nekaterim zanimivostim, ki jih lahko doživimo v
Trenti.
Nekaj posebnege je že
sama dolina. Globoko je vrezana. Tu je največja razlika med najvišjim in
najnižjim delom v Sloveniji: od vrha Triglava pa do gladine Soče. Dolino so
najprej poglobili ledeniki, nato pa še dopolnila Soča, ki je zaradi ugrezanja
Bovške kotline pridobila na strmcu, kar ji je dalo dovolj moči, da je razmeroma
hitro predolbla apnenčaste pregrade. Nastale so ozke in globoke soteske _
korita. Najlepša so pri Soči in Kršovcu, seveda pa jih ne manjka na pritokih
(npr. Mlinarica, kamor je v spodnje dele urejen dostop) in, kot pove že ime
samo - na Koritnici. Ker vodostaj Soče izredno niha, od poznopoletne suše pa do
zgodnjega poletja, ko se topi sneg v gorah, da ne omenjamo še večjih neurij,
lahko Soča v koritih naraste tudi za več metrov. Zato je doživetje Soče nekaj
posebnega, ko jo doživljamo pri njenem kraškem izviru, z majavih brvi, s
skalnih pomolov na robu ali ob spustih s splavom oz. kajakom. Neukročen tok in
značilna mlečna smaragdna barva vode dajeta občutek pristnosti, naravnosti. V
vsem alpskem loku je tako ohranjenih le še pet rek! Izjemna odgovornost naše
generacije!
Trento so obiskovali
naravoslovci že več kot 300 let. V 18. stoletju je Bretonec Baltazar Hacquet
opisal rastlino, ki jo je imenoval Scabiosa
trenta. Generacije botanikov so za njim zaman iskale rastlino. Eden izmed
njih je bil tudi Julius Kugy, ki je ob tem odkril lepoto Julijskih Alp in
ponesel njihovo slavo v svet. Ob spremstvu domačinov je splezal na številne
vršace in s svojimi liričnimi knjigami postavil literarni spomenik Trentarjem
in Julijcem, Jakob Savinšek
pa ga je upodobil v bronu pod Vršičem. Ob koncu
druge svetovne vojne je bila botanična uganka razrešena. Scabiosa
trenta je bila le slabo razvit primerek
toploljubne blede
obloglavke. Z razrešeno uganko je ugasnil tudi botanični mit, ki je
vznemirjal
in gnal številne botanike. Vendar je kljub temu rastlinskih zanimivosti
v
Trenti veliko. Zaradi toplega vpliva, ki prihaja po Soči navzgor, se tu
srečujejo alpske in submediteranske rastline. Ker ni naš namen
botanična
razprava, opozorimo le na sicer redek, a zelo slikovit repušnik,
upodobljen v
tem prispevku.
O razgibani zgodovini
prehodne doline med Gorenjsko in Tolminsko pričajo tudi sledovi, ki jih je
pustila prva svetovna vojna, to so zlasti vojaška pokopališča v Soči in Trenti.
Zanimivi sta tudi skromni cerkvici v obeh zaselkih, zlasti zaradi poslikav
slikarja Toneta Kralja. Posebej znamenite so upodobitve Hitlerja in Mussolinija
v Soči, zlasti še, ker so nastale že med drugo svetovno vojno.
Trenta je prijetna za
obisk, pa trda za življenje. Podnebne in naravne razmere niso prav prijazne za
preživetje. Tu so se naseljevali ljudje, ki niso imeli mnogo izbire, pa tudi
preživeti niso mogli brez dodatnega zaslužka. Lahko je bilo to fužinarstvo,
krivolov, tihotapstvo, drobnica, v zadnjem času pa daje nove možnosti za
zaposlitev dejstvo, da leži Trenta v Triglavskem narodnem parku. Na Logu je
informacijski center, v katerem so tudi vaška ambulanta, sedež krajevnega urada
in prireditveni prostor, park pa pritegne v te kraje tudi vedno več
obiskovalcev in s tem posredno odpira možnosti, da mladi ostanejo v domačem
kraju.
Dostop: Iz Kranjske Gore
čez Vršič do zaselka Na Logu; ali iz Bovca ob Soči navzgor.
Mislim,da je dolina Trente najlepši kotiček naše dežele. Sem pridem vsaj enkrat letno in se zadržim par dni.
Enkratno [smiley=laugh] [smiley=laugh] [smiley=laugh]
