V Prekmurju izberemo izstopajoč cilj za potep mnogo teže kot v Alpah ali na Krasu. Marsikdo se morda prav za to ne
odloči za izlet med prijazne griče skrajnega severovzhodnega dela Slovenije.
Velika napaka! Če se v Prekmurju osredotočimo na posameznosti, bomo gotovo
zgrešili celotno sliko _ na račun enega drevesa izgubili gozd. Širine Prekmurja
ne moremo stlačiti v nekaj posebnosti; ta razsežnost se zrcali tudi v
gostoljubnosti in odprtosti domačinov. Zato zahteva obisk tega dela domovine
tudi širino obiskovalca; ne smemo torej iskati zgolj posameznega cilja v
Prekmurju, kajti cilj je Prekmurje v celoti!
V pomoč tistim, ki se počutijo nelagodno, če jih
čaka negotovost, si za spodbudo vendarle izberimo cilj - rotundo v Selu. A če
hočete spoznati delček utripa Prekmurja, morate imeti na poti do skromne
romanske cerkvice odprte oči.
Potopili se boste namreč v vse splošno znane
značilnosti, pa tudi množico podrobnosti, ki čakajo na vaše odkritje. Naše
predstave o Prekmurju so močno povezane z lončarstvom, saj sta znanje in
spretnost oblikovanja ter žganja gline
še vedno živa, čeprav je vedno manj tistih, ki še znajo na lončarskem kolovratu
izoblikovati izdelek. Znanje, ki je generacijam omogočalo preživetje, se danes
ne da več dobro vnovčiti. Kovinsko in plastično posodje je namreč močno
izpodrinilo lončeno, peščica lončarjev se lahko preživlja predvsem z izdelavo
spominkov. Lončarski izdelki na lesenem stropu Plečnikove cerkve v Bogojini
pričajo o razkošju oblik in vzorcev, ki jih je zmogla lončarska umetnost
Prekmurja.
Obisk pri lončarju je veliko doživetje, ko pred
očmi nastaja iz brezoblične kepe skladen izdelek. Za lahkotnostjo lončarjevih
potez ob vrtečem se vretenu se skriva podedovana in z delom izpiljena
spretnost. In če se mu posoda ne uresniči tako, kot si jo je zamislil, le
pregnete glino in začne znova. Te samoumevne poteze vodi stvariteljski duh,
zato je prerok Jeremija uporabil ravno primer lončarja, da bi ponazoril
ravnanje Boga: "Glejte, kakor je glina v lončarjevi roki, tako ste vi v
moji roki, Izraelova hiša!" (Jer 18, 6b).
Gnetenje gline, kar je pogoj, da se oblikovanje
lahko sploh začne, ponazarja tudi burno zgodovino tega koščka Slovenije.
Menjavanje gospodarjev, navadno s silo, je puščalo sledove, po drugi strani pa
pregnetlo prebivalstvo, tudi po verski plati. Prekmurje je med vsemi
slovenskimi pokrajinami glede tega najbolj pestro, saj se prepletajo
katoličani, evangeličani in binkoštniki. Zato tukaj ekumenizem ni le beseda, o
kateri se razpravlja teoretično, je srž življenja z vsemi problemi, ki jih te
razlike prinašajo. Rešitve so v strpnosti, ko so bolj poudarjene skupne
značilnosti od različnosti. Kadar se strpnost prerine v ospredje, iz
brezoblične gline nastane posoda. Taki posodi strpnosti sta na primer katoliški
duhovnik ter pesnik Camplin in evangeličanska duhovnica Kerčmarjeva:
dokazujeta, da ekumenizem ni samo beseda. A bolj kot nasprotja med kristjani,
je tudi za Prekmurje nevarna duhovna brezbrižnost, ki se rojeva iz današnjega
obilja.
A nimamo v Prekmurju le lončarjev, tudi kakšen
Škafar se najde, ki zna prekmursko širino vtkati v Družino!
Seveda ne moremo mimo štorkelj, ki so eden od
prepoznavnih likov Prekmurja. Bolj kot značilna gnezda na dimnikih in
daljnovodnih stebrih, je zanimiva povezanost štorkelj in ljudi. Še vedno
prevladuje ponos pri tistih, pri katerih si štorklje izberejo prebivališče.
Njihova zvestoba prepričuje, ko po vseh preletenih kilometrih natančno vedo,
kam se vračajo. In s seboj prinašajo upanje, gotovost, da se bomo tudi mi
vrnili v izgubljeni raj, po katerem globoko v sebi hrepenimo, skrita podoba pa
nam daje moči in upanja v težkih in zmedenih trenutkih.
Takšen je lahko potep po Prekmurju, ko se iz delčkov
sestavlja celota. K tej celoti vsekakor sodi obisk rotunde, majhne cerkvice iz
13. stoletja z značilnim okroglim tlorisom. Posvečena je sv. Nikolaju. Tu
začutimo šum stoletij in nadih večnosti. Naši predniki so znali najti to mesto
s sposobnostmi, ki jih danes večinoma nimamo več. Nato je bil tukaj stoletja
kraj molitve. Ali je potem res nenavadno, da se smo rotundo poimenovali popek
Prekmurja?
Dostop do rotunde v Selu: Iz Murske Sobote skozi
Martjance do Fokovcev in Sela. Po slemenski cesti se spustimo do konca vasi na
vzhodu, kjer nas oznake popeljejo do rotunde.
