Ko se odpravimo mimo cerkve sv. Jakoba, po Karlovški cesti, poleg tunela pod Ljubljanskim gradom , na robu grajskega griča opazimo žalostno vilo, last nekoč slavne in bogate dinastije Samassa. Vilo je med leti 1869 in 1871 dal zgraditi Albert Samassa, lastnik livarne in zvonarne Samassa, ki se je na prelomu iz 19. v 20. stoletje iz obrtne delavnice razvila v velik industrijski obrat. Glavna dejavnost je bila izdelovanje zvonov. Ulili so jih več kot 7000. Poleg zvonov so izdelovali tudi medeninaste svečnike za cerkve pa tudi domove. V hodniku Narodnega muzeja lahko vidimo dva Samassova kandelabra .
Vila Samassa je bila zgrajena za poslovne in stanovanjske namene. Za potrebe komunikacije med vilo in tovarno so uvedli prvi telefon v Ljubljani . Vila je imela tudi prekrasen velik vrt, ki ga lahko občudujemo samo še na starih razglednicah. Ko so v začetku petdesetih let 20. stoletja gradili predor pod gradom, so vili vrt odvzeli. Prav zato sem na začetku omenila vilo kot žalostno. Tako utesnjena in osamljena se mi zdi tam na robu grajskega hriba.
Kot zanimivost naj omenim tudi Albertovega očeta, Antona Samassa, ki je bil podpornik pesnika Franceta Prešerna in njegovega kroga. Ko je vlival nov zvon pri Svetem Joštu nad Kranjem, je pesnika prosil, če bi mu sestavil napis zanj.