Doma Novice Aktualne novice V Škocjanskem zatoku se paseta prvi kamarški kobili

V Škocjanskem zatoku se paseta prvi kamarški kobili

Rosa in RižanaIme jima je Rosa in Rižana. Začetnico na R zapoveduje njun rodovnik, sicer pa sta prvi kamarški kobili v Sloveniji. V naravnem rezervatu Škocjanski zatok, nedaleč od mesta Koper, sta novembra 2008 prispeli iz Deželnega naravnega rezervata Isola della Cona ob izlivu Soče v sosedni Italiji. Tam živi 22 kamarških konjev, tja so prispeli iz izliva reke Pad, tja pa iz francoskega Camarguea, kjer je dom te stare pasme konj.

Kmalu po prihodu kobil se je število obiskovalcev v zatoku povečalo, mnogi so si prišli ogledat Roso z nekoliko rdečkasto obarvano grivo in Rižano s svetlejšo grivo. Kobili se v slovenski Istri dobro počutita, to je bilo tudi pričakovati, saj je razdalja med Škocjanskim zatokom in izlivom Soče zelo majhna.

Škocjanski zatokTudi podnebje in življenski pogoji so podobni, zato sta se kobili hitro privadili na novo okolje. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki upravlja s Škocjanskim zatokom, je zanju tudi zagradilo del zavarovanega območja. »Sladkovodni del rezervata na bertoški bonifiki smo ogradili z električnim pastirjem in bodečo žico, da se ne bi kaj zgodilo, saj smo v urbanem okolju,« je ob prihodu kobil pojasnil strokovni vodja rezervata Borut Mozetič.

Sedaj si lahko obiskovalci ogledajo kobili od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, ko je rezervat odprt. Zanje so uredili razgledne točke, ki živalim, predvsem pticam, omogočajo mirno in varno življenje, pred morebitnimi neljubimi obiskovalci varujeta kobili tudi nasip in močvirje.

Gradnja oborePodobno je naravno okolje ob izlivu reke Soče, kjer sta kobili povsem prosto preživeli prva tri leta svojega življenja. Tri mesece pred prihodom v Slovenijo so ju v Italiji, med mestoma Gradež (v italijanščini Grado) in Tržič (Monfalcone) ločili od črede in pripeljalo v bližnjo Isolo della Cona, kjer se konji v toplejšem delu leta pasejo, v hladnejšega pa preživijo v obori, kjer dobivajo dodatno krmo.

Tam sta kobili prišli v tesnejši stik z ljudmi, tudi s člani DOPPS, ki so jima v Škocansjem zatoku namenili pomembno nalogo. To je uravnavanje vegetacije v zavarovanem mokrišču. V toplejši polovici leta jima pri tem pomaga govedo s kmetije Trček v Hrastovljah, med katerim je posebno priljublje boškarin Primo.

Prihod kobilBoškarini so staro istrsko govedo, ki so ga v te kraje pred stoletji pripeljali Huni. Domačini so jih uporabljali za vprege vozov in delo na polju. Bili so zelo številčni in priljubljeni, vse dokler jih ni modernizacija kmetijstva odrinila na rob preživetja. Nekaj časa v Sloveniji ni bilo niti enega boškarina več, nato pa so zagnanci uvozili iz Italije embrije tega goveda, ki se je tam v okolici Foggie še ohranilo. Prvi potomec tega podviga je prav Primo, ki prišel na svet 1. avgusta 2007.

Govedo in kamarški kobili bodo skupaj poskrbeli za kontrolirano pašo. To je namreč veliko lažje opravilo kot košnja in čiščenje rastja, ki jo je marsikje v zatoku treba opraviti ročno. Konji in govedo bodo vzdruževali tudi veliko biološko pestrost rastja močvirnih travnikov. Poleg koristnega dela bodo obujali spomin na dni, ko je bilo sožitje z živalmi in naravo nekaj povsem vsakdanjega, so zadovoljni v DOPPS-u.

Prihod kobilZa kamarške konje je to lahka naloga, saj so se v stoletjih prilagodili življenju v močvirju in se lahko pasejo tudi v globoki vodi. Za njihovo dodatno krmo v zimskem času je primerno le seno, druga krma, ki bi jim jo morda prinesli obiskovalci, pa je nezaželjena, saj jima lahko povzroči zdravstvene težave.

Pa še to: samo konji, ki pridejo na svet v delti Rone v Franciji, se lahko imenujejo kamarški konji. Ko to območje zapustijo, ne smejo več nositi tega imena. Zato jih v Italiji imenujejo »konji Delta« po delti reke Rone, od koder pasma izvira, in deltah, kjer tudi sicer živijo.

Avtorici: Lidija Polajžer in Tina Čeč

Prihod kobil 
Razgledna točka Obisk skupin Lisici
Kačji pastir



Kako do Škocjanskega zatoka?

Hitro cesto Bivje  – Koper zapustite na izvozu za Bertoke in zavijete levo, proti bazi AMZS. Takoj, ko pripeljete do konca nadvoza preko hitre ceste, zavijete levo. Zatok je za obiskovalce odprt od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, vstop je prost, ogled je dovoljen pešcem po krožni poti in kolesarjem le po označeni kolesarski poti. Skupine si lahko ogledajo zatok v  spremstvu vodnika, več informacij posredujejo v začasni pisarni na Staničevem trgu 16 v Kopru (tel. 05-62-60-370 in 051-680 442, e-naslov: skocjanski@skocjanski-zatok.org). Odprta je ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure.

KODEKS OBNAŠANJA V REZERVATU:

Naravni rezervat Škocjanski zatok nudi življenjski prostor številnim živalskim in rastlinskim vrstam. Zato je DOPPS propravil pravila obnašanja za obiskovalce. To so: Rezervat si oglejte peš. Hodite le po utrjenih učnih poteh in se ne vzpenjajte na nasipe. Za vas smo na najboljša mesta postavili opazovalnice, kjer ob opazovanju ne boste plašili ptic. Tako boste omogočili tudi ostalim obiskovalcem, da uživajo v opazovanju živega sveta rezervata. Ne povzročajte nepotrebnega hrupa, ta poleg ptic moti tudi druge opazovalce.  Bodite pozorni na smeti. Vse, kar prinesete s sabo, tudi odnesite domov. Vse rastline in živali varujete že s tem, da jih samo opazujete. V rezervat vstopajte s psom na povodcu.

Povezane objave: