Doma Izleti Izleti Trenta – Zlatorogova dežela

Trenta – Zlatorogova dežela

Trenta - Zlatorogova deželaTrenta je dolina, kjer se je uresničila pripovedka o Zlatorogu. Na več načinov. Poznavalci ljudskega slovstva so vse bolj prepričani, da osnovna zgodba ne izhaja iz ljudskega izročila, ampak jo je dokončno oblikoval naravoslovec C. Deschmann, a vseeno se je leta 1868 ubesedila z objavo v časniku Laibacher Zeitung. Nadnaravni beli gams z zlatimi rogovi, ki lahko obnavlja svoje moči v naravi, in pohlepna človeška narava sta prepletena v motiv, ki ga najdemo v številnih pripovedkah po vsem svetu, spoznamo pa tudi v Svetem pismu.  Pomembno svarilo in opozorilo na temeljni izvir človekovih problemov; žal ga že tisočletja ne jemljemo resno in ga raje potisnemo iz realnosti pod preprogo pravljičnosti.

Trenta - Zlatorogova deželaA v Trenti se še vedno lahko srečamo z Zlatorogovim kraljestvom; z gorami, vodami, rastlinami, živalstvom in s človekom, torej z izvirnikom Besede. Srečujemo se tudi s temno platjo zgodbe, z lovcem, ki bi se rad polastil zaklada, pa četudi za ceno svojega življenja. Bodimo pozorni, ne iščimo ga le v drugih, saj se v tej vlogi lahko pojavimo sami, kot neobzirni obiskovalci!

Toliko le v razmislek, sicer pa se raje posvetimo nekaterim zanimivostim, ki jih lahko doživimo v Trenti.

Trenta - Zlatorogova deželaNekaj posebnege je že sama dolina. Globoko je vrezana. Tu je največja razlika med najvišjim in najnižjim delom v Sloveniji: od vrha Triglava pa do gladine Soče. Dolino so najprej poglobili ledeniki, nato pa še dopolnila Soča, ki je zaradi ugrezanja Bovške kotline pridobila na strmcu, kar ji je dalo dovolj moči, da je razmeroma hitro predolbla apnenčaste pregrade. Nastale so ozke in globoke soteske _ korita. Najlepša so pri Soči in Kršovcu, seveda pa jih ne manjka na pritokih (npr. Mlinarica, kamor je v spodnje dele urejen dostop) in, kot pove že ime samo – na Koritnici. Ker vodostaj Soče izredno niha, od poznopoletne suše pa do zgodnjega poletja, ko se topi sneg v gorah, da ne omenjamo še večjih neurij, lahko Soča v koritih naraste tudi za več metrov. Zato je doživetje Soče nekaj posebnega, ko jo doživljamo pri njenem kraškem izviru, z majavih brvi, s skalnih pomolov na robu ali ob spustih s splavom oz. kajakom. Neukročen tok in značilna mlečna smaragdna barva vode dajeta občutek pristnosti, naravnosti. V vsem alpskem loku je tako ohranjenih le še pet rek! Izjemna odgovornost naše generacije!

Trenta - Zlatorogova deželaTrento so obiskovali naravoslovci že več kot 300 let. V 18. stoletju je Bretonec Baltazar Hacquet opisal rastlino, ki jo je imenoval Scabiosa trenta. Generacije botanikov so za njim zaman iskale rastlino. Eden izmed njih je bil tudi Julius Kugy, ki je ob tem odkril lepoto Julijskih Alp in ponesel njihovo slavo v svet. Ob spremstvu domačinov je splezal na številne vršace in s svojimi liričnimi knjigami postavil literarni spomenik Trentarjem in Julijcem, Jakob Savinšek pa ga je upodobil v bronu pod Vršičem. Ob koncu druge svetovne vojne je bila botanična uganka razrešena. Scabiosa trenta je bila le slabo razvit primerekTrenta - Zlatorogova dežela toploljubne blede obloglavke. Z razrešeno uganko je ugasnil tudi botanični mit, ki je vznemirjal in gnal številne botanike. Vendar je kljub temu rastlinskih zanimivosti v Trenti veliko. Zaradi toplega vpliva, ki prihaja po Soči navzgor, se tu srečujejo alpske in submediteranske rastline. Ker ni naš namen botanična razprava, opozorimo le na sicer redek, a zelo slikovit repušnik, upodobljen v tem prispevku.

Trenta - Zlatorogova deželaO razgibani zgodovini prehodne doline med Gorenjsko in Tolminsko pričajo tudi sledovi, ki jih je pustila prva svetovna vojna, to so zlasti vojaška pokopališča v Soči in Trenti. Zanimivi sta tudi skromni cerkvici v obeh zaselkih, zlasti zaradi poslikav slikarja Toneta Kralja. Posebej znamenite so upodobitve Hitlerja in Mussolinija v Soči, zlasti še, ker so nastale že med drugo svetovno vojno.

Trenta - Zlatorogova deželaTrenta je prijetna za obisk, pa trda za življenje. Podnebne in naravne razmere niso prav prijazne za preživetje. Tu so se naseljevali ljudje, ki niso imeli mnogo izbire, pa tudi preživeti niso mogli brez dodatnega zaslužka. Lahko je bilo to fužinarstvo, krivolov, tihotapstvo, drobnica, v zadnjem času pa daje nove možnosti za zaposlitev dejstvo, da leži Trenta v Triglavskem narodnem parku. Na Logu je informacijski center, v katerem so tudi vaška ambulanta, sedež krajevnega urada in prireditveni prostor, park pa pritegne v te kraje tudi vedno več obiskovalcev in s tem posredno odpira možnosti, da mladi ostanejo v domačem kraju.

Dostop:
Iz Kranjske Gore čez Vršič do zaselka Na Logu; ali iz Bovca ob Soči navzgor.

Povezane objave: