Sv. Avguštin pri Zg. Leskovcu

Podružnični cerkvi sv. Avguština in sv. Marije Magdalene

Sv. Avguštin pri Zg. Leskovcu

Poleg Ptujske Gore, velike božje poti na robu haloškega gričevja, je po hribih in dolinah v Halozah še veliko drugih cerkva in kapelic, ki jih je vredno obiskati, saj se v njih skrivajo presenetljivo lepe umetnine. Na zadnjem najvišjem vrhu haloškega sveta, visokem kar 504 metre, stojita dve cerkvici: sv. Avguština in sv. Marije Magdalene. Po slemenu hriba, samo tri metre od cerkvice sv. Magdalene, teče meja med Slovenijo in Hrvaško. To je stara deželna meja, tudi kamni so še iz časov rajnke Avstrije.

K sv. Avguštinu nad Veliko Varnico pridemo, če iz Vidma pri Ptuju zavijemo k mejnemu prehodu s Hrvaško proti znanemu Trakoščanu. Po vijugasti cesti iz Zgornjega Leskovca, štiri kilometre iz vasi, zagledamo strmo nad seboj cerkev sv. Avguština. Prave ceste na ta visoki vrh še dandanes ni, tja gor vodijo le kolovozne poti, kar pa še zdaleč ne pomeni, da po njih ne zapelje tudi kakšno motorno vozilo. Na pobočju namreč živijo ljudje, ki skrbno obdelujejo polja in vinograde. Pomagajo si s traktorji in z živinsko vprego. Za ljubitelje lepega razgleda, svežega zraka in neokrnjene narave jeto idealen cilj za dober sprehod.

Tisto, kar obiskovalca te božje poti najprej preseneti, je zavetnik velike cerkve. To je edina romarska cerkev na Slovenskem, ki ima za svojega zavetnika sv. Avguština, čeprav pri nas skorajda ni cerkve, posebno pa ne prižnice, ki ne bi imela upodobljenega tega svetnika. Kaj je nagnilo graditelja, da je cerkev posvetil prav sv. Avguštinu, cerkvenemu učitelju in enemu največjih krščanskih mislecev, lahko le ugibamo.

Ko so leta 1930 obhajali 1500. obletnico smrti sv. Avguština, je župnija sv. Andraža v Halozah (danes Zg. Leskovec) izdala posebno knjižico o tem svetniku, kjer je predstavljena tudi njihova podružnična cerkev sv. Avguština v Halozah. Tam je zapisano, da je zgodovinar Stegenšek leta 1917 ob obisku cerkve dejal: “Stara ni! Mojstri je niso zidali. Simetrije niso poznali. Zidali so jo preprosti domači zidarji.” To bo zaradi molka starih dokumentov moralo držati.

Letnica 1790 na tramu cerkvene hiše pod obema cerkvama je edina orientacijska točka o cerkvi. O kakšni prejšnji cerkvi ali kapelici ljudsko izročilo ne pripoveduje. V župnijski kroniki je ohranjeno, da so leta 1880 obnovili obe cerkvi. Cerkev sv. Magdalene pa so skoraj čisto na novo pozidali in ji namesto prejšnjega lesenega zvonika prizidali še pravega zidanega. Štiri leta pozneje so pri slikarju Fantoniju v Slovenskih Konjicah naročili še nov oltar. Tudi cerkev sv. Avguština je bila deležna temeljitih obnovitvenih del. Leta 1887 je mojster Oblak s Ptuja izdelal nove oltarje. Od prejšnjih so v cerkvi še danes tri slike na platno, ki pa so potrebne prenove. Tudi angeli na glavnem oltarju so ostali iz prejšnjega. Današnja podoba cerkva se od zadnjih velikih obnov ni dosti spremenila.

Osrednja značilnost te božje poti je namreč ta, da sem prihajajo Slovenci in Hrvatje. Ta tradicija je ostala tudi zdaj, kljub meji. Pa tudi sicer so obiskovalci z obeh strani vse leto. Romanja niso nikoli poznala meja. Prav ob razgledu s sv. Avguština se to še bolj potrdi. Lepota pokrajine na slovenski in hrvaški strani govori le o enem: o Stvarniku.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Aktualno

Posodobljeno: november 2026

Cerkev je v Registru nepremične kulturne dediščine vpisana kot »Velika Varnica – Cerkev sv. Avguština« (EŠD 2851), s statusom: spomenik lokalnega pomena. Datacija po registru: 17. stol., zadnja četrtina 19. stol., 1880.

Register jo opisuje takole: »Cerkev iz 17. stol. sestavljajo zvonik na zahodu, ladja pravokotnega tlorisa, poligonalno zaključen prezbiterij in zakristija. Ladja je križno obokana, prezbiterij banjasto. Leta 1880 je bila obnovljena in 1887 opremljena z oltarji mojstra Oblaka.«

Lega: Cerkev stoji na grebenu strme haloške vzpetine nad Veliko Varnico, s cerkvijo sv. Magdalene in lipo ustvarja krajinski ambient.

V okolici (do 4 km) so v registru kot kulturni spomeniki vpisani tudi: Velika Varnica – Cerkev sv. Marije Magdalene (približno 0,0 km).

Za cerkev skrbi Župnija sveti Andraž v Halozah – Zgornji Leskovec. Maše pri romarskih cerkvah pogosto niso redne in se ravnajo po cerkvenem letu, zato pred obiskom preverite oznanila ali pokličite župnijo.

Po izročilu so glavni romarski dnevi tu: god. sv. Magdalene (22. julija), nedelja po godu sv. Avguština (28. avgusta). Natančne ure in morebitne spremembe za tekoče leto župnija objavi v oznanilih, praznovanja pa so pogosto prestavljena na bližnjo nedeljo.

Romarska cerkev – Sv. Avguštin pri Zg. Leskovcu
Sv. Avguštin pri Zg. Leskovcu. Foto: Register kulturne dediščine (RKD), EŠD 2851 (2000, Srečko Štajnbaher).

Kontakt in obisk

Župnija sveti Andraž v Halozah – Zgornji Leskovec
Zgornji Leskovec 7
2285 Zgornji Leskovec

Telefon: (02) 763 10 61

Dostop: peš.

Glavni shod: god. sv. Magdalene (22. julija), nedelja po godu sv. Avguština (28. avgusta).

Kontaktni podatki so iz izvirnega zapisa; pred obiskom jih preverite pri župniji.

Objave iz iste kategorije:

Scroll to Top