Doma Izleti Romarske cerkve Sv. Avguštin pri Zg. Leskovcu

Sv. Avguštin pri Zg. Leskovcu

Podružnični cerkvi sv. Avguština in sv. Marije Magdalene

Sv. Avguštin pri Zg. Leskovcu

Poleg Ptujske Gore, velike božje poti na robu haloškega gričevja, je po hribih in dolinah v Halozah še veliko drugih cerkva in kapelic, ki jih je vredno obiskati, saj se v njih skrivajo presenetljivo lepe umetnine. Na zadnjem najvišjem vrhu haloškega sveta, visokem kar 504 metre, stojita dve cerkvici: sv. Avguština in sv. Marije Magdalene. Po slemenu hriba, samo tri metre od cerkvice sv. Magdalene, teče meja med Slovenijo in Hrvaško. To je stara deželna meja, tudi kamni so še iz časov rajnke Avstrije.

K sv. Avguštinu nad Veliko Varnico pridemo, če iz Vidma pri Ptuju zavijemo k mejnemu prehodu s Hrvaško proti znanemu Trakoščanu. Po vijugasti cesti iz Zgornjega Leskovca, štiri kilometre iz vasi, zagledamo strmo nad seboj cerkev sv. Avguština. Prave ceste na ta visoki vrh še dandanes ni, tja gor vodijo le kolovozne poti, kar pa še zdaleč ne pomeni, da po njih ne zapelje tudi kakšno motorno vozilo. Na pobočju namreč živijo ljudje, ki skrbno obdelujejo polja in vinograde. Pomagajo si s traktorji in z živinsko vprego. Za ljubitelje lepega razgleda, svežega zraka in neokrnjene narave jeto idealen cilj za dober sprehod.

Tisto, kar obiskovalca te božje poti najprej preseneti, je zavetnik velike cerkve. To je edina romarska cerkev na Slovenskem, ki ima za svojega zavetnika sv. Avguština, čeprav pri nas skorajda ni cerkve, posebno pa ne prižnice, ki ne bi imela upodobljenega tega svetnika. Kaj je nagnilo graditelja, da je cerkev posvetil prav sv. Avguštinu, cerkvenemu učitelju in enemu največjih krščanskih mislecev, lahko le ugibamo.

Ko so leta 1930 obhajali 1500. obletnico smrti sv. Avguština, je župnija sv. Andraža v Halozah (danes Zg. Leskovec) izdala posebno knjižico o tem svetniku, kjer je predstavljena tudi njihova podružnična cerkev sv. Avguština v Halozah. Tam je zapisano, da je zgodovinar Stegenšek leta 1917 ob obisku cerkve dejal: “Stara ni! Mojstri je niso zidali. Simetrije niso poznali. Zidali so jo preprosti domači zidarji.” To bo zaradi molka starih dokumentov moralo držati.

Letnica 1790 na tramu cerkvene hiše pod obema cerkvama je edina orientacijska točka o cerkvi. O kakšni prejšnji cerkvi ali kapelici ljudsko izročilo ne pripoveduje. V župnijski kroniki je ohranjeno, da so leta 1880 obnovili obe cerkvi. Cerkev sv. Magdalene pa so skoraj čisto na novo pozidali in ji namesto prejšnjega lesenega zvonika prizidali še pravega zidanega. Štiri leta pozneje so pri slikarju Fantoniju v Slovenskih Konjicah naročili še nov oltar. Tudi cerkev sv. Avguština je bila deležna temeljitih obnovitvenih del. Leta 1887 je mojster Oblak s Ptuja izdelal nove oltarje. Od prejšnjih so v cerkvi še danes tri slike na platno, ki pa so potrebne prenove. Tudi angeli na glavnem oltarju so ostali iz prejšnjega. Današnja podoba cerkva se od zadnjih velikih obnov ni dosti spremenila.

Osrednja značilnost te božje poti je namreč ta, da sem prihajajo Slovenci in Hrvatje. Ta tradicija je ostala tudi zdaj, kljub meji. Pa tudi sicer so obiskovalci z obeh strani vse leto. Romanja niso nikoli poznala meja. Prav ob razgledu s sv. Avguština se to še bolj potrdi. Lepota pokrajine na slovenski in hrvaški strani govori le o enem: o Stvarniku.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija sveti Andraž v Halozah – Zgornji Leskovec
Zgornji Leskovec 7
2285 Zgornji Leskovec

Telefon: (02) 763 10 61

Dostop: peš.

Glavni shod: god. sv. Magdalene (22. julija), nedelja po godu sv. Avguština (28. avgusta).

Povezane objave: