Vsebina:
Mesec oktober je dober, pravijo v reklami za NKMB. Nekaj podobnega je bilo slišati tudi o stanju slovenskega gospodarstva, s tem, da je bilo največkrat govora o krvni sliki slovenskega gospodarstva. Ocene so se gibale od "krvna slika slovenskega gospodarstva je dobra", do ocene "krvna slika je odlična". Te ocene so prihajale iz ust gospodarstvenikov in ekonomistov in ne nazadnje tudi iz ust sindikalistov, ki pa upravičeno protestirajo zato, ker zaposleni, ki veliko prispevajo k ugodni sliki slovenskega gospodarstva po njihovi oceni od tega nimajo ustrezne koristi.
V povezavi z razmeroma visoko inflacijo, ki najbolj prizadeva najslabše plačane kategorije delavstva (in upokojence), je to še toliko huje, pravzaprav že kar travmatično. Za povečanje plač se sicer zavzemajo tudi vodilni politiki, ki pa hkrati nasprotujejo linearnemu povečanju plač, saj bi s takšnim povečanjem lahko ogrozili obstoj manj konkurenčnih in manj perspektivnih podjetij. Po vsem tem bi nepristranski (in naiven) opazovalec lahko sklepal, da pravih razlogov za konflikte sploh ni, a je že tako, da šibkejša stran dobi samo toliko, kolikor si izbori skozi konflikte.
V zvezi z zdravjem slovenskega gospodarstva je treba povedati tudi to, da so posamezni ekonomisti mnenja, da je vse v najlepšem redu, drugi pa menijo, da je zdravje oziroma rast slovenskega gospodarstva pravzaprav nezdrava, oziroma (pre)napihnjena, češ, da gre velik del rasti na račun velikih investicij v infrastrukturo. Maks Tajnikar vrhu tega očita vladi, da ni zgradila mostu med gospodarstvom in znanostjo. Iz dejstva, da v gradbeništvu ni visoke dodane vrednosti pa sklepa, da zato v Sloveniji ne moremo biti bogatejši. Minister za razvoj Žiga Turk mu odgovarja z drugim dejstvom: če bi bila rast samo posledica vlaganj v ceste, ne bi imeli 18 odstotne rasti izvoza.
Naložbe v osnovna sredstva so tako v prvem kot v drugem četrtletju res naraščale po izredno visokih stopnjah, okrog 26 odstotkov. Poraba prebivalstva se je v prvem polletju povečala za 8,9 odstotka, za blago in storitve pa država še vedno porabi zelo malo. Konjunktura se nadaljuje tudi v svetu, saj se je BDP v drugem četrtletju na Kitajskem povečal za 12 odstotkov, v Indiji, Singapuru, Argentini za 9, v Rusiji za 8, v Južni Koreji, Južni Afriki, na Tajvanu in v Braziliji za 5, v Turčiji za 4, v Mehiki za 3, na območju evra, na Japonskem in v ZDA pa za 2 odstotka.
Predlogi proračunov za 2008 in 2009
Oktober je tudi mesec, ko vlada (ponavadi) pripravi predloge proračunov za prihodnji dve leti. Predsednik vlade Janez Janša je predstavitev predloga sprememb proračuna za leto 2008 in predlog proračuna za leto 2009 v državnem zboru pospremil z mislijo, da oba omogočata nadaljevanje razvojnega tempa in hitro povečanje blaginje v Sloveniji. BDP na prebivalca po kupni moči bo z 22.300 evri že letos dosegel 91 odstotkov povprečja EU. Gospodarska rast je lani za 2,7 odstotne točke presegla povprečje EU, za letos je napovedana (Umar) 5,8 odstotna gospodarska rast, za prihodnje leto 4,6 odstotna in za leto 2009 4,1 odstotna gospodarska rast.
Rast izvoza in bruto naložbe v osnovna sredstva so tisti temelji, na katerih temeljijo optimistične napovedi za prihodnji dve leti. Davčna reforma je razbremenila gospodarstvo, zaposlenost se povečuje (anketna stopnja brezposelnosti je padla že na 4,6 odstotka, kar je toliko kot v ZDA, Avstriji ali na Švedskem), s spodbujanjem znanosti in izobraževanja pa dobiva proračun tudi pomembno razvojno dimenzijo. Za leto 2008 predvideva proračun 8,6 milijarde evrov prihodkov in 8,9 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj v višini 230 milijonov evrov znaša 0,6 odstotka BDP, proračun za leto 2009 pa predvideva 9 milijard evrov prihodkov in 9,1 milijarde evrov odhodkov; primanjkljaj v višini 125 milijonov evrov pa se zmanjšuje na 0,3 odstotka BDP.
Edini makroekonomski kazalec, ki se je po prevzemu evra poslabšal je inflacija. Na Umarju ocenjujejo, da bo medletna inflacija letos znašala 4,3 odstotka, leta 2008 – 2,9 in leta 2009 – 2,7 odstotka. Ob predstavitvi proračunov je bilo rečeno, da sta proračuna naravnana tako, da bi se morala inflacija kmalu vrniti v pričakovani okvir. Pri naši inflaciji je najbolj zaskrbljujoče to, da se najbolj dražijo osnovne življenske potrebščine, s čimer se poslabšuje življenski standard socialno najšibkejših slojev prebivalstva.
Visoka oktobrska inflacija dokazuje, da gre pri naši inflaciji prevzaprav za težje obvladljive trende, kot si nekateri ekonomisti upajo priznati. V primerjavi s septembrom so se cene življenskih potrebščin povečale za 0,7 odstotka in spet je šlo v prvi vrsti za podražitev osnovnih življenskih potrebščin: mleka, mesa, obleke in obutve. Na letni ravni je inflacija poskočila že na 5,1 odstotka, povprečna 12 mesečna pa na 3,1 odstotka. Za tolažbo povejmo, da je v oktobru inflacija tudi na evrskem območju nekoliko poskočila, in sicer – po podatkih Eurostata – na 2,6 odstotka na letni ravni.
Ugodneje kot inflacija se giblje blagovna menjava s tujino, sodeč po začasnih podatkih za avgust. Izvoz je bil za dobro četrtino večji kot avgusta lani, uvoz pa za petino večji. Izvozili smo za 1438 milijonov evrov blaga in uvozili za 1569 milijonov evrov. Skupaj smo v 8 mesecih izvozili za 18,4 odstotka več blaga, uvozili pa za 19,1 odstotka več kot v istem času lani. V države EU je šlo za 9,05 milijarde evrov blaga (71 odstotkov našega izvoza), iz držav EU pa smo uvozili za 10,85 milijarde evrov blaga (78,7 odstotka našega uvoza). V menjavi z EU smo imeli torej za 1,8 milijarde evrov primanjkljaja, v menjavi z drugimi državami pa 781 milijonov evrov presežka.
Predlog proračuna EU za leto 2008
Ambiciozno sestavljeni osnutek finančnega načrta za l. 2008 je že spomladi pripravila evropska komisija. Prvotni proračun v višini 121,6 milijarde evrov pa sta evropski parlament in svet EU oklestila za 2,1 milijarde evrov. Končni seštevek predvidenih odlivov potemtakem znaša 119,4 milijarde evrov, ali komaj 0,95 odstotka skupnega BDP Unije. Povečanje izdatkov so najodločneje kritizirale Nemčija, Francija, Velika Britanija in Nizozemska. Pri tem je nenavadno to, da je svet EU za več kot milijardo evrov zmanjšal tudi izdatke za trajnostni razvoj, torej tudi za prednostne programe lizbonske strategije: za izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva (v tem okviru tudi za program raziskav in za projekt vseživljenskega izobraževanja), za zaposlovanje in za zmanjšanje razlik med regijami.
Boj za proračun 2008 se bo na usklajevalnih sestankih med poslanci evropskega parlamenta in sveta EU še nadaljeval. Doseženi kompromis bo predvidoma potrjen na zadnji letošnji seji parlamenta sredi decembra.