Vsebina:
Pišece
Pišece so v jedru gručasta vas v severnem delu Bizeljskega. Razprostirajo se na južnem prisojnem vznožju gozdnate Orlice (Veliki Špiček 686 m). Po gričih v okolici domačini gojijo vinsko trto, zelo razvito pa je tudi sadjarstvo. Po okoliških gričih so raztreseni zaselki Čereje, Prekože, Orehovec in Plištajn. Strma pobočja Orlice so poraščena z listnatim gozdom, ki domačinom daje dodaten zaslužek. Največ ljudi je zaposlenih v Brežicah in Krškem.
Na griču severovzhodno nad vasjo (352 m) stoji Pišečki grad iz 13. stoletja z angleškim vrtom in eksotičnimi drevesi, ki so bila v ta kraj prinešena iz različnih delov sveta. Osrednji stolp je romanski, sedanjo neoromansko podobo pa je grad dobil leta 1867. V obodnem zidu je v osnovi romanska kapela. Dolgoletni lastniki gradu so bili grofje Moškoni. V zadnjih letih je propadajoči grad dočakal temeljito obnovo in sedaj iščejo primernega najemnika, ki bi znal obnovljeni grad oživiti. Trenutno za grad skrbi Društvo za varovanje naravne in kulturne dediščine, Grad Pišece.
Sedanja župnijska cerkev sv. Mihaela je baročna stavba z 18. stoletja.
Zakaj Pleteršnikova domačija
Pleteršnikova domačija v Pišecah, se je v seriji, v kateri predstavljamo (stare) slovenske domačije znašla bolj zaradi Pleteršnikove spominske zbirke, ki je urejena v njegovi rojstni hiši, kot pa zaradi svoje etnološke vrednosti kot stavbna dediščina. Nekaj je na to vplivalo tudi dejstvo, da na prostoru Spodnjega Posavja ni dobro ohranjenih starih domačij, ki bi z etnološkega vidika kaj več pomenile tudi v slovenskem merilu.
Znana raziskovalka slovenskega podeželskega stavbarstva dr. Živa Deu v svoji knjigi Podeželske hiše na Slovenskem pri opisu hiš na Kozjanskem in Bizeljskem med drugim ugotavlja tudi tole: stavbe v vaseh in trgih zrcalijo čas, ko je bilo treba v zaprti in od razvojnih središč odmaknjeni pokrajini trdo delati. Kajti naravne danosti za razvoj temeljne gospodarske, to je kmetijske dejavnosti, kljub izjemni pestrosti in privlačnosti niso obetajoče, ker je pravih oaz rodovitne zemlje malo. Lesene ali zidane kmečke hiše so funkcionalno skromne in preprosto oblikovane. Nič odvečnega, samo najnujnejše. Mogočne, večcelične in nadstropne stavbe, po obliki podobne enako bogatim stavbam na Dolenjskem in Savinjskem, s pokrajini prilagojenim baročno- klasicističnem okrasjem so izjemne.
Vse to velja tudi za Pleteršnikovo domačijo, ki niti po svoji letnici nastanka, niti po (zunanjem) izgledu in drugih značilnostih ne predstavlja nič izjemnega. Zanimiva je iz dveh razlogov. Najprej zato, ker se je v tej hiši rodil in umrl veliki slovenski jezikoslovec Maks Pleteršnik in zato, ker je domačinom, vaščanom Pišec in okolice z veliko mero iznajdljivosti in truda uspelo opustelo in propadajočo stavbo v celoti obnoviti in ji dati takšno vsebino, na katero so sedaj lahko ponosni in z njimi tudi cela Slovenija.
Osnovni podatki o Maksu Pleteršniku
Maks Pleteršnik se je rodil 3. decembra leta 1840 v učiteljski družini. Oče Franc Pleteršnik ni bil le dober učitelj, temveč tudi skrben gospodar, predvsem vinogradnik, sadjar in čebelar. Sin Maks je študiral v Ljubljani in na Dunaju. Poučeval je na več gimnazijah po Sloveniji, nazadnje v Ljubljani. Potem ko je napisal Veliki slovensko – nemški slovar, ga je avstroogrski cesar Franc Jožef sprejel v viteški red. Slovar je izšel v dveh knjigah, prva leta 1894, druga pa leto kasneje. Obe skupaj obsegata 1861 strani. Ta slovar je še vedno pomemben vir vseh temeljnih del o slovenskem jeziku. Njegova transliterirana izdaja v knjižni in elektronski obliki na CD je bila pred dobrim letom (pod vodstvom Metke Furlan) pripravljena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri SAZU. Ta slovar je Pleteršnik pisal doma, v svoji rojstni hiši in v sobici v zidanici. V slednji je našel največ miru za svoje zahtevno opravilo in v njej je 13. septembra 1923 tudi umrl. Ta dan slovenisti praznujejo kot svoj praznik, kajti dan rojstva (3. december) ne pride v poštev, saj je tega dne rojen tudi največji slovenski pesnik France Prešeren. Deset let po Pleteršnikovi smrti je Slovenska matica v trajen spomin nanj vgradila spominsko ploščo na zahodni steni rojstne hiše. Po Maksu Pleteršniku se imenuje tudi pišečka osnovna šola, vključena v svetovno mrežo UNESCO-ovih šol.
Po njegovi smrti se je v hiši zvrstilo več gospodarjev, dokler je ni zapustil še zadnji Marjan Hočevar iz Ljubljane. Osamljena hiša z bogato in dragoceno vsebino je kmalu postala pravi raj za zmikavte, deloma tudi zato, ker stoji na robu gozda nad vasjo in je vrhu tega tudi nekaj korakov oddaljena od središča vasi. Zaraščeno dvorišče in vrt sta bila še posebej učinkovito kritje za odnašanje vsega, kar bi komu utegnilo priti prav. Leta 1993 so se po dolgotrajnih pripravah in pod vodstvom Turističnega društva Pišece začela obnovitvena dela. Proti koncu leta 1994 je bila domačija temeljito obnovljena z novo fasado, novimi predelnimi stenami in stropi, saj je bilo stare zaradi dotrajanosti treba porušiti.
Pleteršnikova domačija
Danes so tri sobe v hiši opremljene s pohištvom in osebnimi predmeti Maksa Pleteršnika, največ pa je v teh sobah seveda Pleteršnikovih knjig. V Pleteršnikovi hiši je razstavni prostor že veža, tako da je obiskovalec takoj postavljen v Pleteršnikov čas. V veži se nahaja nizka omarica z marmonato ploščo, porcelanastim umivalnikom in vrčem. Potem je tu še mizica z ogledalom in steklena vitrina, v kateri je razstavljen njegov slovar. V prvi sobi stoji Pleteršnikova pisalna miza, na steni nad njo pa visi njegov portret. Poleg te mize je v prostoru še baročna miza s stoli, omara s Pleteršnikovimi deli, v vitrinah na stenah so razstavljeni Pleteršnikovi rokopisi, oziroma gradivo za slovar. Na stenah je še več portretov in družinskih fotografij.
Druga soba je bila Pleteršnikova spalnica; zato je v njej postelja, nočna omarica, miza s stolom, omara in manjša peč. Nad posteljo visi razpelo.
{mosimage}V kleti je bilo treba najprej odstraniti betonski tlak in ga zamenjati z opečnim, saj je bilo le na takšen tlak mogoče postaviti vinogradniško zbirko. Manjša zgradba nad cesto je bila nekoč hlev, sedaj pa služi kot informacijska pisarna. V njej si obiskovalec lahko ogleda ali/in kupi razna gradiva o Pleteršniku in turistične spominke. Dvorišče krasi kamniti steber z reliefom Maksa Pleteršnika, nekaj metrov pred reliefom pa stoji tudi lepo obnovljen čebelnjak, ki ga je postavil Pleteršnikov oče. Nedaleč od hiše, sredi vinograda je ohranjena in povsem prenovljena zidanica, v kateri je Pleteršnik zelo rad pisal in pripravljal gradiva za slovar.
Pleteršnikova domačija je uvrščena tudi v zbirko slovenskih muzejev. Za domačijo danes skrbi Društvo za varovanje materinega jezika, naravne in kulturne dediščine, Maks Pleteršnik Pišece. Obnovljena Pleteršnikova domačija počasi postaja središče živahnega kulturnega življenja v Pišecah. Začelo se je s slikarsko kolonijo že leto po obnovi in seveda tudi z razstavo na koloniji nastalih umetnin. Vrstijo se literarni večeri, okrogle mize itd.