Vsebina:
Župnijska cerkev sv. Ožbalta
Kdor se pelje po glavni obdravski cesti skozi Ožbalt ob Dravi, najbrž še zdaleč ne pomisli, da ima cerkev s skromnim zvonikom tudi božjepotni značaj. Ljudi, ki so nekdaj romali sem iz Dravske doline in krajev nad njimi, ni več veliko. Kar so kraju po letu 1952 odvzeli še “svetniško avreolo” in se namesto Sv. Ožbalt imenuje le še Ožbalt, pa je zatonila v pozabo tudi njegova romarska preteklost.
Zgodovina Ožbalta je kljub zunanji skromnosti kraja dolga in zanimiva. Tu je bila najdena neolitska sekira, odkrili so sledove kamnitih plošč nekdanje rimske ceste (povezovala je rimski Noricum – Stari trg pri Slovenj Gradcu s Petoviem – Ptujem), našli so ostanke plavža, kjer so talili rudo iz bližnjega Brezna. V dobi splavarstva pa je bil Ožbalt sedež splavarske zadruge in poglavitno pristanišče na tem bregu Drave za splave ob izlivu Črmenice v reko. Prehodnost, primeren prostor ob reki, saj je Ožbaltski potok napravil nasutje, in prehodnost do Kaple ter naprej na drugo stran Kozjaka, vse to je dajalo dovolj dobre temelje, da so se tu ljudje naselili že zgodaj; gozdovi, ruda in Drava pa tudi gmotno osnovo (drvarji, oglarji, mlinarji, žagarji …) za življenje. Leta 1372 se Ožbalt prvič omenja v urbarju šentpavelskega samostana na Koroškem. Govor je o cerkvi sv. Ožbalta. Poslovenjeni Ožbalt je namreč sveti Osvald, ki goduje 5. avgusta. V krajih severno od Drave je zelo priljubljen svetnik, po zaslugi le-teh pa je njegovo češčenje razširjeno tudi pri nas, saj ima v vseh treh škofijah kar 20 cerkva.
Ozemlje, kjer leži današnji Ožbalt, je nekoč preraščal velik gozd, imenovan tudi Dravski gozd (od tod ime Sv. Ožbalt v Dravskem gozdu). Spadal je pod Šentpavelski samostan. Beneditkinci iz tega samostana so duhovno oskrbovali te kraje in že po letu 1161 pozidali Marijino cerkev v Breznu. Tukajšnji vikariat je oskrboval vse ozemlje do Ožbalta. S splavarstvom in cesto pa je prišlo več življenja tudi v ožbaltsko območje. Prvi prebivalci so ob cesti postavili majhno cerkev in jo posvetili sv. Ožbaltu. O nastanku cerkve pripoveduje legenda takole: Nekoč je po Dravi priplaval kipec nekega svetnika in se ustavil ob bregu. Prebivalci so ga našli in pokazali župniku v Breznu. Razložil jim je, da je to kip sv. Ožbalta, zato so se odločili, da na kraju najdbe postauijo cerkev njemu v čast. Pripoved pravi, da bo reka Drava cerkev, kakor jo je prinesla, nekoč tudi odnesla…
Današnja cerkev sv. Ožbalta sega v začetek prejšnjega stoletja. Leta 1810 so se domačini, ki so leta 1787 dobili lokalno kaplanijo in s tem prvega dušnega pastirja, odločili pozidati novo cerkev. Kot je zapisano, je bila stara zelo priljubljena in ob praznovanjih premajhna za toliko romarjev. Od blizu in daleč so prihajali posebej na god sv. Ožbalta. Leta 1813 je bila zadnjič maša v stari cerkvi, nato so začeli zidati novo. Gradnja je bila končana 27. oktobra 1813. Največ zaslug za zidavo je imel takratni duhovnik v Ožbaltu Matija Fleischmann, ki je tudi sam napravil kipe za okrasitev cerkve. Toda kljub darovom je zmanjkalo sredstev za zidavo zvonika. Tega so pozidali leta 1859, po tistem, ko je tu skozi potoval cesar Franc Jožef in na posredovanje domačega župnika izposloval pri verskem skladu denar za zidavo. Leta 1907 so notranjščino nad glavnim oltarjem poslikali s fresko Marijinega kronanja. Pred drugo svetovno vojno so postavili nov kamnit glavni oltar, delo kamnoseka Kocjančiča iz Maribora. Kasneje je svetišče doživelo več predelav in popravil. Morda bo nedavna temeljita prenova cerkve pomagala k obuditvi spomina na nekdanja romanja k sv. Ožbaltu.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi
Ožbalt 2
2361 Ožbalt
Telefon: 02/8760016
Dostop: z vozili do cerkve.
Glavni shod: Ožbaltova nedelja (prva v avgustu).
[wpgmza id=”5″ marker=”64″ zoom=”11″]