Slovenija se, sorazmerno z velikostjo, ne more ponašati z naravnimi znamenitostmi izjemnih razsežnosti. To velja tudi za jezera. Jezero Ontario v Severni Ameriki je na primer po površini le malo manjše od naše države, medtem ko je največje jezero na svetu, Kaspijsko jezero, kar osemnajst in polkrat večje od Slovenije! A to ne more biti razlog, da ne bi obiskovali slovenskih jezer, saj skrivajo marsikatero zanimivost. Spoznajmo eno najmanjših in najbolj skrivnostnih jezer – Divje jezero pri Idriji.
V bistvu je to kraški izvir, ujet v skalnem amfiteatru kot jezerce.
Ogled začenjamo na parkirišču takoj za mostičem čez bojda najkrajšo slovensko reko Jezernico, ki teče iz Divjega jezera in se že po 55 m izliva v Idrijco. Na parkirišču so pojasnjevalne table, na katerih so povzeti bistveni podatki o geologiji in hidrologiji jezera, ki je že od leta 1967 zavarovano kot naravni spomenik, od leta 1993 pa je del krajinskega parka Zgornja Idrijca.
Po kratkem vzponu se pot prevesi proti jezerski kotanji, od treh strani obdani s strmimi stenami. Pod nami je vodno očesce – Divje jezero, prav nasproti pa zagledamo v steni šolski primer preloma. Morda nam ta podoba pomaga razumeti nastanek jezera, ko si laže predstavljamo velike sile ob premikih plasti v tem delu geološko zelo nemirne Idrijske prelomne cone. Ob prelomu je nastala jama, iz katere vre voda, ki se zbira na godoviški planoti. Kadar je veliko vode, izvira s takim pritiskom, da se na sredi jezera pojavi stožec, krožna pot ob jezeru pa je poplavljena.
Dno jezera se torej nadaljuje v potopljen jamski rov, ki se poševno spušča v skalnato drobovje. Do leta 1995 so raziskali jamo do globine 124 m, kar je slovenski rekord v jamskem potapljanju. Toda to še ni konec jame in nadaljevanje je še vedno zavito v skrivnost.
Takšne vrste kraških izvirov imenujemo po provansalskem naselju Vaucluse vokliški tip izvira. Divje jezero je miniatura ‘originalnega’ izvira, ne le po velikosti, ampak tudi po turističnem obisku.
Med botaničnimi posebnostmi Divjega jezera je vsekakor treba omeniti kranjski jeglič (Primula carniolica), saj je to rastlina, ki raste samo v Sloveniji. Rdeče vijoličaste cvetove na vitkih steblih lahko konec aprila in v začetku maja brez težav opazujemo na stenah okoli jezera.
Divje jezero sodi v sklop številnih drugih zanimivosti, ki jih ponuja Idrija z okolico. Tisočletno izkoriščanje živega srebra je dalo temu področju tudi svojevrsten kulturni in zgodovinski pečat. Danes lahko še vedno po številnih ohranjenih podrobnostih zaslutimo nekdanjo moč in pomen Idrije, zlasti za slovensko naravoslovje, saj so tu delovali ali Idrijo obiskovali nekateri najvidnejši naravoslovci 18. stoletja. Mestni muzej iz Idrije je marsikatero znamenitost otel pozabi in propadu, tako si lahko ogledamo znamenite zapore ali klavže, vodno kolo Kamšt in podoživimo sloviti idrijski rudnik v za obisk opremljenem Antonijevem rovu.
Ob Divjem jezeru smo še vedno dovolj oddaljeni od turističnega vrveža in trušča, da lahko podoživljamo mir in skrivnostnost. Rahlo temačno okolje skalnega kotla s smaragdnim očescem brez dna bo morda zaigralo na skrite strune naše duše. Mene skoraj redno preveva občudovanje do jamskih potapljačev. Pa ne toliko zaradi njihovega nespornega poguma potopiti se v temno, mrzlo in mokro negotovost, ko veš, da se lahko vrneš le po isti poti, ko moraš preračunati, da ti ostane dovolj zraka za
postopno prilagajanje zunanjemu pritisku in da ne smeš narediti nobene napake. Občudujem jih predvsem zaradi prepričanja, jasne želje, da odrinejo na globoko, v neznano. Ko bi premogel takšno silno prepričanje v veri, da bi se z vsemi sposobnostmi pognal na globoko, z mirnostjo, ki jo prinaša gotovost upanja, s prepričanostjo v cilj. Potem bi bil podoben tistemu, ki je našel zaklad na njivi in je prodal vse, da bi njivo kupil. Tako pa vsaj z eno nogo radi ostajamo (za vsak primer!) na navidezno varnem površju. Očitno nas veselo oznanilo ni prepričalo, da bi se potopili v neskončne globine veselja!
Dostop:
Iz Godoviča proti Idriji; pri odcepu pri Podroteju zavijemo namesto desno proti Idriji, levo ob desnem bregu Idrijce do parkirišča pri Divjem jezeru.