Doma Izleti Romarske cerkve Kredarica

Kredarica

Kapela Marije Snežne

Kredarica

Med kraji, ki jih nosi v srcu vsak Slovenec, so zanesljivo trije “sveti kraji” slovenstva: Triglav, Blejski otok in Brezje. Na njih se čez vse leto zbere največje število ljubiteljev Slovenije. Vsak od teh treh zase pripoveduje o trdnosti, lepoti in vernosti, ki naj bi bile kreposti našega naroda in domovine. Na te tri kraje verni in neverni odhajamo s spoštovanjem in ljubeznijo.

Triglav vsako leto privabi množice ljubiteljev gorskih lepot iz domovine in sveta. Župnik Aljaž, ki je konec 19. stoletja poskrbel, da ima očak med vrhovi slovenski značaj, je ob vznožju njegovega vrha, na Kredarici, poskrbel tudi za duhovno osvežitev. Kdor gre v gore, občuduje delo Stvarnika, marsikdo pa ga pokliče v molitvi na pomoč ali se mu zahvali. “Ustregel sem ne le duhovnom, ampak tudi mnogim turistom, da sem napravil na Kredarici zraven hiše tudi malo, lično kapelico … priporočeni Lurški Materi božji,” je zapisal župnik Jakob Aljaž leta 1896 o pozidavi kapele na Kredarici. Pozidal jo je mojster Pezzano, kamenje zanjo pa so, kot piše kronist, prinesli iz doline, kar je bilo veliko dobro delo. Kapela je bila majhna, saj je bilo v njej prostora le za mašnika in pet ljudi, večina pa je mašo spremljala pri odprtih vratih pred njo. Blagoslovili so jo 12. avgusta leta 1897, ker je predvidena slovesnost leto prej zaradi nenavadnega snega (kar meter ga je zapadlo v začetku septembra 1896) odpadla.

Tudi Aljaževo kapelo je, žal, po drugi svetovni vojni zajel vihar sovraštva do vere in Cerkve. Leta 1952 je bila barbarsko uničena. Od nje sta kakor po čudežu, ostali dve plošči. Prva je tista, ki jo je dal Aljaž vzidati nad vhodom, z napisom Ave Maria, Gratia Plena. Druga pa je bila sicer poškodovana (razbita), a je sestavljena in je na njej v latinščini zapisano, kdo jo je postavil (Postavil Jakob Aljaž s pomočjo dobrotnikov. Zidal moj. Pezzano 10. 9. 1896). Plošči so rešili pogumni planinci in sta čakali boljših časov, ki so prišli v slovensko domovino z demokratičnimi spremembami.

Dolga leta po barbarskem rušenju so verni planinci in vsi, ki so spoštovali Aljaževo ime in delo, v srcu nosili željo po obnovi kapele. Ko je leta 1983 prišel na Dovje za Aljaževega naslednika župnik France Urbanija, sta bili ta želja in pripravljenost že glasnejši. Javno pa ju je izrekel ob svojem vzponu na Triglav in pri maši v bližini nekdanje kapelice nadškof dr. Alojzij Šuštar 12. avgusta 1987. Po tistem so se stvari začele premikati. Za vnovično pozidavo kapele je dala soglasje tedanja, že demokratično izvoljena slovenska skupščina.

Po načrtih arhitekta Jožeta Marinka so leta 1992 pozidali kapelo, ki jo je blagoslovil 19. avgusta nadškof Šuštar. Takrat se je zbralo na Kredarici pri slovesnosti rekordnih 5000 obiskovalcev, med njimi 80 duhovnikov. Veliko dobrotnikov, ljubiteljev planin je sodelovalo pri zidavi in opremi svetišča Triglavske Matere božje Marije Snežne. Njen najdragocenejši okras je baročna slika Fortunata Berganta, kjer je upodobljena Marija. Ob njej so Križani, delo Ivana Poljanca in štirje reliefi zavetnikov družin (sv. Jožef), gornikov (sv. Bernard Menthonski), okolja (sv. Frančišek) in popotnikov (sv. Jakob st.), delo rezbarja samouka Rudija Dolžana. Oltarna miza je okrašena s slikami slikarja Lojzeta čemažarja. Slovenski čar kapeli dajejo tudi trije bronasti zvonovi, predvsem pa ljubezen ljubiteljev slovenskih gora, ki radi prihajajo sem k molitvi in nedeljski maši vse poletje.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Dovje
Dovje 105
4281 Mojstrana

Telefon: (04) 589 10 50

Dostop: peš.

Glavni shodi: Marija Snežna (5. augusta), veliki in mali šmaren, prva sreda po velikem šmarnu (žegnanje).

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Povezane objave: