Ko sem se iz Ljubljanskega grada ozrla proti Poljanam, sem zagledala nenavaden cerkveni zvonik. Cerkev mi ni bila znana. Zato sem se po asfaltni cesti, ki je namenjena avtomobilom in turističnem vlakcu, ima pa tudi pločnik za pešce, odpravila »raziskovat« neznano mi stavbo. Gre za cerkev sv. Jožefa na ulici Janeza Pavla II. To je najdaljša cerkev v ljubljanski nadškofiji, pri višini zvonika pa jo prekaša le Šentjakobska cerkev na Levstikovem trgu.
Notranjost cerkve je zelo špartanska, brez velikih umetnin in poslikav. Oltar so uredili šele okoli leta 1940 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, to je skoraj 50 let po tem ko so na Poljanah jezuiti kupili zemljišče za zidavo svoje cerkve. Red jezuitov se v Ljubljani naseli leta 1597 in takoj so začeli graditi šolo v kateri so se zbirale knjige tedanjega časa, in prav te tvorijo prvi fond knjižnega gradiva današnje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.