Domov arrow Novice arrow Veliki Slovenci arrow Stanko Bloudek
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Stanko Bloudek

Natisni E-pošta

Stanko Bloudek
Stanko Bloudek
Letos 11. novembra bo minilo 50 let od smrti doma in v svetu znanega Slovenca Stanka Bloudka. Žal je res, da tudi Slovenci (pre)malo vemo o njem, oziroma o tem, za kako velikega in vsestranskega človeka v tem primeru gre. Še bolj enostransko kot ga poznamo doma ga pozna tujina, ki ga pozna predvsem kot konstruktorja največje skakalnice na svetu in tudi nasploh kot načrtovalca številnih skakalnic v Sloveniji in drugod po Evropi. Le malo ljudi pa ve, da je bil poleg načrtovalca športnih objektov tudi letalski konstruktor, da je načrtoval tudi helikopter, razna orodja in orožja, hkrati pa je bil tudi aktiven športnik in športni funkcionar. 
Sodobniki se ga spominjajo kot človeka, ki ga ni bilo težko opaziti na ulici, saj je za razliko od ostalih meščanov vedno nosil pumparice, namesto kravate je imel metuljčka in na glavi kapo s šiltom.

Življenska pot Stanka Bloudka

Rodil se je v Idriji 11. februarja 1890, umrl pa je v Ljubljani 11. novembra 1959. Po končani gimnaziji se je odločil za študij slikarstva na akademiji v Pragi, ki pa ga ni toliko pritegnilo, da bi ga pripeljal do konca in namesto tega je leta 1913 absolviral strojništvo, prav tako v Pragi. Že doma je kot mladenič začel graditi letalske modele, v Pragi pa se je že leta 1910 lotil gradnje jadralnega, zatem pa še enokrilnega motornega letala z imenom Racek. Leto zatem je začel graditi dvokrilno motorno letalo z imenom libela in vse do konca prve svetovne vojne je deloval kot prvi slovenski poklicni letalski konstruktor v letalski industriji (Leipzig, Truntovo, Dunaj, Budimpešta). Sodeloval je pri razvoju Etrichovega letala taube in pri gradnji prvega letala s popolnoma zaprto kabino. V letih 1924 – 1925 je v ljubljanskem aeroklubu po Bloudkovih načrtih nastalo enokrilno motorno letalo sraka, ki ga je po nekaj letih nadgradil z enokrilnim dvosedežnim motornim letalom lojze.
V 30 letih se je inženir Bloudek spoprijel tudi z načrtovanjem avtomobila. Leta 1934 so v njegovi delavnici v Avtomontaži izdelali prvi slovenski osebni avtomobil triglav z leseno karoserijo in motorjem DKW.

Stanko Bloudek kot pionir na področju športa

Stanko Bloudek se je v Sloveniji še posebej izkazal na področju športa, in sicer kot aktivni športnik, športni animator, športni funkcionar in graditelj športnih objektov. Bil je med ustanovitelji prvega nogometnega kluba z imenom Hermes (1909), med obema svetovnima vojnoma je bil vodilni funkcionar v športnem klubu Ilirija. Kot aktiven športnik se je preiskusil v različnih športih. Bil je med prvimi slovenskimi nogometaši, slovenski prvak v metanju diska in večkratni prvak Jugoslavije v umetnostnem drsanju. Kot mecen, trener, strokovni svetovalec in organizator je zaslužen za razvoj plavanja, atletike, drsanja in kotalkanja, hokeja na ledu, sabljanja, tenisa, smučanja in zlasti še smučarskih skokov. S svojo zagnanostjo je Slovencem odpiral vrata v svet športa.

Kot projektant in graditelj športnih objektov je za potrebe Ilirije, deloma tudi s svojimi sredstvi, zgradil prvo moderno nogometno igrišče z napravami za atletiko, teniško igrišče, drsališče in olimpijski plavalni bazen (1929). Izdelal je načrte za okoli 100 smučarskih skakalnic in letalnic v Planici in drugod. Teoretično in praktično je dokazal možnost poletov na smučeh in s tem k uveljavitvi nove tekmovalne discipline. Pri njem so se učili graditelji letalnic v Avstriji, Nemčiji in drugod.
Med okupacijo se je lotil načrtovanja različnih orožij in orodij za potrebe partizanske vojske, bil pa je tudi preganjan in zaprt. Takoj po osvoboditvi je prevzel številne funkcije v športnih organizacijah, bil pa je tudi predsednik fizkulturnega odbora Slovenije in član najvišjih teles telesnokulturnih organizacij (npr. vodja projektivnega biroja Športne zveze Slovenije). Leta 1948 je postal član Mednarodnega olimpijskega komiteja, po njem se imenuje tudi najvišje telesnokulturno priznanje Slovenije.

Avtor: Tomaž Štefe

Povzeto po reviji Moja Slovenija

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Veliki Slovenci 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008