Domov arrow Novice arrow Veliki Slovenci arrow Ivan Zajec, avtor Prešernovega spomenika v Ljubljani
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Ivan Zajec, avtor Prešernovega spomenika v Ljubljani

Natisni E-pošta

Ivan Zajec
Ivan Zajec
Od rojstva kiparja Ivana Zajca bo letos sredi leta minilo okroglih 140 let (15. 7. 1869), umrl pa je 30. 7. 1952. Skupaj z drugimi kiparji svojega časa Alojzom Ganglom, Josipom Urbanijo, Svetislavom Peruzzijem in Franom Bernekerjem je spremljal slovensko kiparstvo v moderni čas. Med temi kiparji poznavalci le Bernekerja uvrščajo med prave iskalce novega kiparskega izraza in ga zato postavljajo ob bok prvim slikarjem in pesnikom slovenske resničnosti – impresionistični generaciji in literarni Moderni.

Kiparja Ivana Zajca skoraj ni mogoče predstaviti brez omembe njegovega očeta Franceta Zajca, saj je prvo kiparsko znanje prejel prav pri prvem slovenskem akademsko izobraženem kiparju očetu Francetu. Oče se je rodil leta 1821 v Stari Oselici v Poljanski dolini, študiral pa je na Dunaju in v Munchnu. Njegov opus obsega številne portrete, sakralno plastiko in nagrobnike (portret škofa A.A. Wolfa, Jerneja Legata, portretni medaljon I. Knobleharja in celopostavni kip Antona Martina Slomška v mariborski stolnici). Omeniti velja tudi doprsji Franceta Prešerna in Josepine Turnograjske.

Življenska pot Ivana Zajca

Tudi Francetov sin Ivan se je šolal na Dunaju. Eno leto je obiskoval obrtno šolo (podpirala ga je Josipina Hočevar), v letih od 1889 do 1893 je študiral na akademiji na Dunaju in nato do leta 1896 obiskoval še specialko (K. Kundmann). Kot zelo nadarjen študent je že med študijem prejel več priznanj npr. Fuegerjevo medaljo za plastiko Prestrašeni Satir (1894). Dve leti je delal v ateljeju T. Friedla, s tem, da je vmes pol leta prebil v Munchnu, kjer se je seznanil z Antonom Ažbetom. Predno je za nekaj časa odpotoval v Italijo je leta 1899 odprl tudi svoj atelje na Dunaju. Tudi med bivanjem v Parizu v letih 1906 – 1909 je veliko potoval, predvsem v London in v ZDA.
Po vrnitvi v domovino se je leta 1912 iz Ljubljane preselil v Trst (zaradi modelov) in že naslednje leto odšel v Rim, kjer je delal v ateljeju Ivana Meštrovića. Med prvo svetovno vojno je bil interniran na Sardiniji, po vojni pa se je ustalil v Ljubljani. Na Tehniški srednji šoli je učil kiparstvo, zatem pa modeliranje na Tehnični fakulteti. Leta 1949 je imel pregledno razstavo v Narodni galeriji in naslednje leto je prejel Prešernovo nagrado.

Ivan Zajec kot kipar

Kiparji, ki so ustvarjali v letih med 1890 in 1920 so se spoprijemali z različnimi slogovnimi usmeritvami. Bili so v podrejeni vlogi v odnosu do slikarjev. Niso organizirali nobene samo kiparstvu posvečene razstave, niti se niso združevali v umetniška društva s skupnimi umetniškimi cilji. V spomeniški plastiki je bila močno poudarjena vloga osebnosti v slovenskem kulturnem življenju, sicer pa so se posvečali portretiranju sodobnikov ter žanrski, socialni, mitološki, svetopisemski, zgodovinski in poetični motiviki.
Kot že omenjeno se je kipar Ivan Zajec že leta 1893 na Dunaju postavil z duhovitim baročno razgibanim Prestrašenim Satirom (Narodna galerija), leta 1896 s klasicistično umirjeno, a realistično oblikovano skupino Adam in Eva in se nato z marmornato Vezalko sandal poklonil svojemu vzorniku Michelangelu v Italiji.
Nato je moral v letih 1903 do 1905 skozi ogenj neobjektivne strankarske kritike ob natečaju za spomenik največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Čeprav je spomenik plod številnih kompromisov, ki so kiparja ovirali pri delu, pa vseeno ostaja dejstvo, da sta vsaj oba reliefa na podstavku (Črtomir in Bogomila, Ribič) lepa, klasicistično urejena, romantično doživeta in realistično zajeti kompoziciji. Kot je zapisal časopis Slovenski narod se je otvoritve spomenika udeležilo okoli 20.000 ljudi, kar že samo na sebi priča o tem, da je bil to dogodek, kakršnih Ljubljana do tedaj še ni doživela. Slavnostni govornik na otvoritvi je bil pisatelj Ivan Tavčar.

Ustvarjalni polet je umetniku za tem nekako ugasnil. Ustvaril je mnogo žanrskih in alegoričnih kompozicij, med njimi nekaj zelo iskrenih in domiselnih, pri čemer pa je žal pogosto zahajal v nadrobnosti. Umetnostno nezrela okolica ga ni znala podpreti, saj ni mogla dohajati Zajčeve živahne domišljije, zamaknjene v vzore 19. stoletja.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Veliki Slovenci 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008