Domov arrow Slovenske pešpoti
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec
Slovenske pešpoti

Nežina pot

Natisni E-pošta

Cerkev sv. Neže na Kumu
Cerkev sv. Neže na Kumu
Prikupna svetnica

Sv. Neži, rimski mučenki, eni najbolj prikupnih svetniških podob prvih krščanskih stoletij, je na slovenskih tleh posvečenih okrog dvajset cerkva. O njeni priljubljenosti pri nas pričajo še številne podobe in kipi v starejših cerkvah. Božjepotna cerkev sv. Neže na Kumu (1220 m) je nekdaj veljala za najbolj priljubljeno romarsko svetišče Dolenjcev. Ohranila se je legenda o preprostem dekletu Neži iz Kostanjevice na Krki, ki je v času poplav, hude šibe za dolenjske kmete, dan za dnem hodila molit na skalo sredi reke, da bi jih Bog tega gorja obvaroval.
Preberite več...
 

Kamnoseška učna pot

Natisni E-pošta

Iz roda v rod

Cerkev sv. Jerneja na Kalu
V zadnjem času se mnogo slovenskih krajev prebuja in odkriva skorajda že pozabljene navade. V mnogih vaseh, mimo katerih brezbrižno drvimo, se morda skriva bogastvo, vredno, da se ustavimo in si ga ogledamo.
Preberite več...
 

Gozdno-turistična pot Plešivec

Natisni E-pošta

Dežela gozdov

Proti najslikovitejši soteski na Koroškem, imenovani Kaštel
Proti najslikovitejši soteski na Koroškem, imenovani Kaštel
Več kot polovico površine naše domovine (57,7 %) pokrivajo gozdovi, po čemer smo na tretjem mestu v Evropski uniji. Blagodejni vpliv na okolje in lesno bogastvo sta le dve dobrini gozdov, ki ju človek s pridom izkorišča že dolgo. V želji približati ljudem  gozdni svet sta že leta 1974 nastali prvi gozdni učni poti v Bistri in na Šmarnogorsko Grmado. Zdaj imamo pri nas že blizu 100 gozdnih poti. Ena daljših in odlično označenih krožnih gozdnih poti (10 km), z višinsko razliko okrog 500 m, nas bo popeljala po slikovitih pobočjih Uršlje gore ali Plešivca. Čeprav Gozdno-turistična pot Plešivec (označena je z lesenimi smerokazi in kratico GTP) obide vrh Uršlje gore (1699 m), med drugimi potmi zajameta vrh tudi Koroška planinska pot in Slovenska planinska pot, bomo med potjo nagrajeni z manj znanimi pogledi nanjo.
Preberite več...
 

Kraška učna pot od Lebice do Krupe

Natisni E-pošta

Sela pri Semiču s cerkvijo sv. Duha
Sela pri Semiču s cerkvijo sv. Duha
»Hodil po zemlji sem naši …

Svojevrstna pokrajina, kamor nas tokrat pelje pot, je zaradi zgodovinskih okoliščin in gorske pregraje na severu ostala dolgo odmaknjena. A ne zaman. Beli krajini, sončni deželici na južnih pobočjih Gorjancev in Kočevskega hribovja, je uspelo ohraniti izvirnost, ki se popotniku razkazuje na vsakem koraku. Tako pri tistemu, ki išče že pozabljene običaje in navade kot onemu, ki bi se rad odpočil v senci tihega brezovega gaja. Pot bomo začeli pri  cerkvi Sv. Duha na Selih pri Semiču, vasici v severozahodnem delu Bele krajine. Tu se začenja in konča 10 km dolga pot, ki vodi po plitvem krasu v ožjem zaledju reke Krupe ter ob sami reki. Ko bo korak sledil koraku, se spomnimo največjega belokranjskega ustvarjalca Otona Župančiča (1878–1949) in njegove Dume – slavospeva belokranjski  zemlji in njenim ljudem. V tej pesnitvi se ozira domov s čutečim srcem pa tudi s trpkostjo.
Preberite več...
 

Steklasova pohodna pot

Natisni E-pošta
Članek z naslovom "" na žalost ni več dosegljiv. Bralce naprošamo, da nam manjkajočo vsebino pomagate zapolniti s svojimi informacijami. Krajše informacije lahko podate kar v komentarju k članku, morebitne daljše prispevke pa bomo objavili skupaj z vašimi informacijami in morebitno povezavo na vašo spletno stran ali blog.

znameniti božjepotni cerkvi sv. Frančiška Ksaverija
 

Krekova pot - Leskovec (721 m), Brunk (557 m)

Natisni E-pošta
Članek z naslovom "Krekova pot - Leskovec (721 m), Brunk (557 m)" na žalost ni več dosegljiv. Bralce naprošamo, da nam manjkajočo vsebino pomagate zapolniti s svojimi informacijami. Krajše informacije lahko podate kar v komentarju k članku, morebitne daljše prispevke pa bomo objavili skupaj z vašimi informacijami in morebitno povezavo na vašo spletno stran ali blog.

 Jakob Aljaž, Friderik Baraga, Josip Jurčič, Fran LevstikValentin Stanič  KumBrunku.
 

Baragova pohodna pot

Natisni E-pošta
Mala vas - Baragov rodni gradič
Mala vas - Baragov rodni gradič
Friderik Irenej Baraga (*29. junij 1797, Mala vas pri Dobrniču – †19. januar 1868, Marquette, Michigan, ZDA), misijonar in jezikoslovec.

Apostol Indijancev

Enega izmed najznamenitejših Slovencev, ki ima svoj izvir v Trebnjem, lahko spoznamo na  Baragovi pohodni poti. Osemnajst kilometrov dolga krožna peš pot se začenja v Trebnjem, nadaljuje proti Mali vasi ter čez Knežjo vas v Dobrnič ter preko Grmade in Vrhtrebnjega nazaj v Trebnje. Pot vsebuje tri življenjske postaje Friderika Barage: Trebnje, Malo vas in Dobrnič. Pot, ki je vseskozi lepo označena, je opremljena tudi s pojasnjevalnimi tablami. Priporočam vam tudi turistično karto občine Trebnje 1 : 50 000.
Preberite več...
 

Kobariška zgodovinska pot

Natisni E-pošta

Največji spopad v gorati pokrajini

Mestece Kobarid leži v široki dolini, kjer se gorski tok Soče, potem ko zapusti soteske med Stolom in Polovnikom, umiri. Značilno podobo kraju dajejo spomenik pesniku Simonu Gregorčiču (1844–1906), cerkev Marije Vnebovzete z marmornatim baročnim oltarjem iz leta 1716 ter velika kostnica, kjer so zbrani posmrtni ostanki 7014 padlih italijanskih vojakov na tem območju soške fronte v letih 1915–1917. Na svetovni zemljevid pa kraja niso postavile samo njegove kulturne in naravne lepote, temveč predvsem spomin na strahoto prve svetovne vojne in znane »bitke pri Kobaridu« oktobra 1917. Zgodovinarji še vedno odkrivajo nove podrobnosti, predvsem o ravnanju in odgovornosti tedanjih vojaških in političnih oblastnikov. Število padlih na soški fronti bo verjetno za vedno ostalo skrivnost. Delček te vojne bomo spoznali na pet kilometrov dolgi krožni poti. Po njej nas bodo usmerjali piktogrami, na katerih je znak kobariškega vojnega muzeja.
Preberite več...
 

Krasoslovno naravoslovna učna pot Divaški kras

Natisni E-pošta
Škocjan s cerkvijo sv. Kancijana
Škocjan s cerkvijo sv. Kancijana

Okrog slikovite udorne doline Risnik, pečine Triglavca do Divaške jame

Tudi v zimskih, nekoliko krajših dnevih, so mnoge slovenske pešpoti primerne za nedeljski izlet. Take so številne pešpoti na Primorskem, in kar težko se je odločiti, katero izbrati. Ko namreč enkrat doživiš katerega izmed slovenskih krajev in ob prvem obisku ne ostaneš ravnodušen, se vedno rad vračaš nazaj. A v vračanju ni nič slabega. Vsako vračanje nam lahko odkrije nove poti, ki nam sklenjene v celoti šele prav oblikujejo naše vedenje in spoznanja o krajih in ljudeh. 
Preberite več...
 

Resslova pot po Krakovskem gozdu

Natisni E-pošta
Članek z naslovom "" na žalost ni več dosegljiv. Bralce naprošamo, da nam manjkajočo vsebino pomagate zapolniti s svojimi informacijami. Krajše informacije lahko podate kar v komentarju k članku, morebitne daljše prispevke pa bomo objavili skupaj z vašimi informacijami in morebitno povezavo na vašo spletno stran ali blog.

Josef Ressel   Kostanjevica na Krki
 

Pot Triglavske Bistrice

Natisni E-pošta
Pod Triglavsko steno
Na Triglav (2864 m) vodijo številne poti, primerne za izkušene gornike, pa tudi za malo manj izkušene, ki želijo vsaj enkrat stati na našem najvišjem vrhu. Samo iz Mojstrane vodijo proti kralju naših gora tri čudovite, ledeniško preoblikovane alpske doline. Iz doline Krme je najlažji dostop, dolina Kota očara pohodnike s svojo tihoto in samoto v senci severne stene Rjavine, dolina Vrata, »najlepša dolina na svetu« (Jakob Aljaž), pa preseneča z mogočno Triglavsko severno steno, ki zapira njen sklep. Ravno po tej dolini je speljana Pot Triglavske Bistrice.
Preberite več...
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 Naprej > Konec >>

Rezultati 12 - 22 od 34
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008