Okrog slikovite udorne doline Risnik, pečine Triglavca do Divaške jame
Tudi v zimskih, nekoliko krajših dnevih, so mnoge slovenske pešpoti primerne za nedeljski izlet. Take so številne pešpoti na Primorskem, in kar težko se je odločiti, katero izbrati. Ko namreč enkrat doživiš katerega izmed slovenskih krajev in ob prvem obisku ne ostaneš ravnodušen, se vedno rad vračaš nazaj. A v vračanju ni nič slabega. Vsako vračanje nam lahko odkrije nove poti, ki nam sklenjene v celoti šele prav oblikujejo naše vedenje in spoznanja o krajih in ljudeh.
Divaška jama je za ogled odprta že od leta 1884.
Tokrat se z avtomobilom zapeljimo do najbližje železniške postaje,
potem pa se do Divače, izhodišča mnogih poti k znamenitostim Krasa,
popeljimo z vlakom. Naš cilj bo danes Krasoslovno naravoslovna učno pot
Divaški kras, ki se začne blizu križišča cest Koper–Ljubljana in
Divača–Ilirska Bistrica. Tu stoji informativna tabla z vrisano potjo.
Smerne tablice nas bodo popeljale po 4,8 km dolgi krožni poti. Na njej
bomo spoznavali Divaški kras, ki je uravnan nižji svet med Gabrkom,
Vremščico, Vremsko dolino, Brkini
V svet Divaškega krasa
in Taborskimi griči. Znanost je v
zadnjih desetletjih prinesla nove poglede na nastanek in razvoj krasa.
Mogoče so za koga znanstvena spoznanja težje razumljiva, zato jih
preskočimo in se prepustimo doživetjem, ki jih nudi nezahtevna pot.
Sprehodili se bomo skozi gozd, ki je podoben tistemu pravemu kraškemu
gozdu izpred 150 let, potem je gozd marsikje v kraški krajini skoraj
izginil, a tu so ga znali ohraniti, zato bomo srečali glavne drevesne
vrste kraškega gozda: puhavec, graden, cer, lipa, maklen-poljski javor,
črni gaber in mali jesen.
Raziskovalec kraškega podzemlja
Nad udorno dolino Risnik
V pot lahko vključimo tudi ogled Divaške jame, ki jo je leta 1884
odkril domačin Gregor Žiberna (1855–1929). Že tri leta za tem so jo
uredili za turistične obiske, prvi vodnik po jami pa je postal tudi
Žiberna. Zaradi njegove šegavosti, da je rad marsikoga »pretental«, se
ga je prijelo ime Tentav. Veljal je za vaškega posebneža s samosvojo
filozofijo, ki je poudarjala njegovo izredno naravno bistrost. Čeprav
droben po postavi, je veljal za izredno močnega in odličnega plezalca.
Spustil se je v številne jame, med njimi tudi v 180 m globoko vzhodno
brezno Kačne jame, ki vodi do podzemnega toka reke Reke. V spremstvu
izkušenih vodnikov Jamarskega društva Gregor Žiberna boste v Divaški
jami spoznali razvoj kraških pojavov na Divaškem krasu. Skozi dolgo
geološko zgodovino se je skoraj v celotnem rovu odložilo veliko sige,
ki z zanimivimi tvorbami krasi njeno notranjost. Če se ne bomo odločili
za spust v jamo, se sprehodimo do vhoda
Dvorišče Škrateljnove hiše v Divači
v jamo, a moramo biti posebej
pozorni pri prehodu železniške proge. Dalje nas bo pot vodila mimo
dolin Divaški in Gorenjski Radvanj, ki ju prav tako lahko vključimo v
pot, ali pa pot nadaljujemo proti udorni dolini Risnik ter se vrnemo na
izhodišče poti. Vso razkošnost rastlinskega in živalskega sveta bomo
najbolje spoznali v kakšnem drugem letnem času, saj tople in suhe
prisojne stene udorne doline Risnik dajejo zatočišče »skaloljubnim«
rastlinskim vrstam, razgrete skale pozidnim kuščaricam, med pticami pa
bomo opazili skalnega strnada.
Škrateljnova domačija
Podeželska cerkvica sv. Helene na Gradišču pri Divači
Sredi 19. stoletja je razvoj Divače pospešila izgradnja južne
železnice, ki je Dunaj, prestolnico avstro-ogrske monarhije, prek
Ljubljane povezovala s pristaniškim Trstom. Kasneje pa so zgradili še
istrsko progo, ki se odcepi prav v Divači. Po ogledu muzejske parne
lokomotive se od železniške postaje Divača napotimo še do jedra Divače
ob stari cesti. Že od daleč bomo zagledali baročno cerkev sv. Antona
Puščavnika z bogato oblikovanim pilastrskim vhodom, še prej pa pridemo
do Škrateljnova hiša, najstarejše ohranjene kraške domačije (17 stol.).
To je izjemen spomenik kmečkega stavbarstva. V hiši je urejena
spominska razstava, posvečena Iti Rini (Ida Kravanja), prvi slovenski
filmski zvezdi, ki se je v tej hiši leta 1907, torej perd sto leti,
tudi rodila.
Naprej po razgibanem robu kraške planote
Gorska tovorna lokomotiva JŽ 28-006 na železniški postaji v Divači
Številne kraške vasice s kamnitimi hišami, stisnjenimi tesno druga ob
drugi, nas bodo vabile v svoja jedra. Nekatere so vključene v Regijski
park Škocjanske jame, nekatere so žal na njegovem obrobju. Dobra dva
kilometra jugovzhodno iz Divače leži majhna vasica Gradišče pri Divači
s prekrasnim razgledom na Škocjan z znamenito cerkvijo sv. Kancijana,
ki pa se tudi sama ponaša s cerkvico sv. Helene, ki kaže podeželski
značaj, s katerim na zunaj mogoče ne pritegne obiskovalca. Njena
notranjost pa je bogata. V njej so namreč odkrili vse prej kot skromne
freske Pohoda in poklona sv. treh kraljev s konca 15. stoletja. Časovno
in slogovno jih lahko primerjamo s tistimi v Hrastovljah.
Kraško okno v cvetju
Iz popotne bisage
• Nedeljske svete maše se lahko udeležite v župnijski cerkvi sv. Antona
Puščavnika v Divači ob 9.45. Informacije: Župnija Lokev, Lokev 121,
6219 Lokev, tel. 05/76-70-043.
• Divaško jamo je mogoče obiskati od maja do konca septembra vsako
nedeljo ob 15h. Izven urnika je potrebna predhodna najava. Informacije:
Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača, p. p. 12, 6215 Divača, GSM
051/681-251 ali 041/498-103.
• Spletne strani: http://www.divaska-jama.info,
http://vodnik.kras-carso.com, http://www.divaca.si,
http://www.park-skocjanske-jame.si, http://www.slo-zeleznice.si/
• Zgibanko Krasoslovno naravoslovna učna pot Divaški kras lahko dobite
na Jamarskem društvu Gregor Žiberna in Občini Divača, tel. 05/73-10-930.
• Divaški kolesarski krog (po Krasu in Brkinih): Divača-Rodik-Barka-Škoflje-Gabrče-
Senožeče-Laže-Dolenja vas-Divača (59km).
• Primorje in Kras : izletniška karta, 1 : 50.000. Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije, 2006.
• Cerkvenik Andrejka et al. Odkrijte bisere Krasa in Brkinov. Divača: Razvojni center Divača, Zavod za razvoj podeželja, 2005.
Zelo lep izlet, ki smo ga popestrili z kulinaričnimi užitki na domačiji Pr Vncki v Motavuni pri Škocianjskih jamah. Če vas pot zanese na kras vam priporočam da se ustavite pr Vncki.