Domov arrow Novice arrow Slovenske pešpoti arrow Krasoslovno naravoslovna učna pot Divaški kras
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Krasoslovno naravoslovna učna pot Divaški kras

Natisni E-pošta

Škocjan s cerkvijo sv. Kancijana
Škocjan s cerkvijo sv. Kancijana

Okrog slikovite udorne doline Risnik, pečine Triglavca do Divaške jame

Tudi v zimskih, nekoliko krajših dnevih, so mnoge slovenske pešpoti primerne za nedeljski izlet. Take so številne pešpoti na Primorskem, in kar težko se je odločiti, katero izbrati. Ko namreč enkrat doživiš katerega izmed slovenskih krajev in ob prvem obisku ne ostaneš ravnodušen, se vedno rad vračaš nazaj. A v vračanju ni nič slabega. Vsako vračanje nam lahko odkrije nove poti, ki nam sklenjene v celoti šele prav oblikujejo naše vedenje in spoznanja o krajih in ljudeh. 
Divaška jama je za ogled odprta že od leta 1884.
Divaška jama je za ogled odprta že od leta 1884.
Tokrat se z avtomobilom zapeljimo do najbližje železniške postaje, potem pa se do Divače, izhodišča mnogih poti k znamenitostim Krasa, popeljimo z vlakom. Naš cilj bo danes Krasoslovno naravoslovna učno pot Divaški kras, ki se začne blizu križišča cest Koper–Ljubljana in Divača–Ilirska Bistrica. Tu stoji informativna tabla z vrisano potjo. Smerne tablice nas bodo popeljale po 4,8 km dolgi krožni poti. Na njej bomo spoznavali Divaški kras, ki je uravnan nižji svet med Gabrkom, Vremščico, Vremsko dolino, Brkini
V svet Divaškega krasa
V svet Divaškega krasa
in Taborskimi griči. Znanost je v zadnjih desetletjih prinesla nove poglede na nastanek in razvoj krasa. Mogoče so za koga znanstvena spoznanja težje razumljiva, zato jih preskočimo in se prepustimo doživetjem, ki jih nudi nezahtevna pot. Sprehodili se bomo skozi gozd, ki je podoben tistemu pravemu kraškemu gozdu izpred 150 let, potem je gozd marsikje v kraški krajini skoraj izginil, a tu so ga znali ohraniti, zato bomo srečali glavne drevesne vrste kraškega gozda: puhavec, graden, cer, lipa, maklen-poljski javor, črni gaber in mali jesen.

Raziskovalec kraškega podzemlja

Nad udorno dolino Risnik
Nad udorno dolino Risnik
V pot lahko vključimo tudi ogled Divaške jame, ki jo je leta 1884 odkril domačin Gregor Žiberna (1855–1929). Že tri leta za tem so jo uredili za turistične obiske, prvi vodnik po jami pa je postal tudi Žiberna. Zaradi njegove šegavosti, da je rad marsikoga »pretental«, se ga je prijelo ime Tentav. Veljal je za vaškega posebneža s samosvojo filozofijo, ki je poudarjala njegovo izredno naravno bistrost. Čeprav droben po postavi, je veljal za izredno močnega in odličnega plezalca. Spustil se je v številne jame, med njimi tudi v 180 m globoko vzhodno brezno Kačne jame, ki vodi do podzemnega toka reke Reke. V spremstvu izkušenih vodnikov Jamarskega društva Gregor Žiberna boste v Divaški jami spoznali razvoj kraških pojavov na Divaškem krasu. Skozi dolgo geološko zgodovino se je skoraj v celotnem rovu odložilo veliko sige, ki z zanimivimi tvorbami krasi njeno notranjost. Če se ne bomo odločili za spust v jamo, se sprehodimo do vhoda
Dvorišče Škrateljnove hiše v Divači
Dvorišče Škrateljnove hiše v Divači
v jamo, a moramo biti posebej pozorni pri prehodu železniške proge. Dalje nas bo pot vodila mimo dolin Divaški in Gorenjski Radvanj, ki ju prav tako lahko vključimo v pot, ali pa pot nadaljujemo proti udorni dolini Risnik ter se vrnemo na izhodišče poti. Vso razkošnost rastlinskega in živalskega sveta bomo najbolje spoznali v kakšnem drugem letnem času, saj tople in suhe prisojne stene udorne doline Risnik dajejo zatočišče »skaloljubnim« rastlinskim vrstam, razgrete skale pozidnim kuščaricam, med pticami pa bomo opazili skalnega strnada.

Škrateljnova domačija

Podeželska cerkvica sv. Helene na Gradišču pri Divači
Podeželska cerkvica sv. Helene na Gradišču pri Divači
Sredi 19. stoletja je razvoj Divače pospešila izgradnja južne železnice, ki je Dunaj, prestolnico avstro-ogrske monarhije, prek Ljubljane povezovala s pristaniškim Trstom. Kasneje pa so zgradili še istrsko progo, ki se odcepi prav v Divači. Po ogledu muzejske parne lokomotive se od železniške postaje Divača napotimo še do jedra Divače ob stari cesti. Že od daleč bomo zagledali baročno cerkev sv. Antona Puščavnika z bogato oblikovanim pilastrskim vhodom, še prej pa pridemo do Škrateljnova hiša, najstarejše ohranjene kraške domačije (17 stol.). To je izjemen spomenik kmečkega stavbarstva. V hiši je urejena spominska razstava, posvečena Iti Rini (Ida Kravanja), prvi slovenski filmski zvezdi, ki se je v tej hiši leta 1907, torej perd sto leti, tudi rodila.

Naprej po razgibanem robu kraške planote

Gorska tovorna lokomotiva JŽ 28-006 na železniški postaji v Divači
Gorska tovorna lokomotiva JŽ 28-006 na železniški postaji v Divači
Številne kraške vasice s kamnitimi hišami, stisnjenimi tesno druga ob drugi, nas bodo vabile v svoja jedra. Nekatere so vključene v Regijski park Škocjanske jame, nekatere so žal na njegovem obrobju. Dobra dva kilometra jugovzhodno iz Divače leži majhna vasica Gradišče pri Divači s prekrasnim razgledom na Škocjan z znamenito cerkvijo sv. Kancijana, ki pa se tudi sama ponaša s cerkvico sv. Helene, ki kaže podeželski značaj, s katerim na zunaj mogoče ne pritegne obiskovalca. Njena notranjost pa je bogata. V njej so namreč odkrili vse prej kot skromne freske Pohoda in poklona sv. treh kraljev s konca 15. stoletja. Časovno in slogovno jih lahko primerjamo s tistimi v Hrastovljah.

Kraško okno v cvetju
Kraško okno v cvetju
Iz popotne bisage

• Nedeljske svete maše se lahko udeležite v župnijski cerkvi sv. Antona Puščavnika v Divači ob 9.45. Informacije: Župnija Lokev, Lokev 121, 6219 Lokev, tel. 05/76-70-043.
• Divaško jamo je mogoče obiskati od maja do konca septembra vsako nedeljo ob 15h. Izven urnika je potrebna predhodna najava. Informacije: Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača, p. p. 12, 6215 Divača, GSM 051/681-251 ali 041/498-103.
• Spletne strani: http://www.divaska-jama.info, http://vodnik.kras-carso.com, http://www.divaca.si, http://www.park-skocjanske-jame.si, http://www.slo-zeleznice.si/
• Zgibanko Krasoslovno naravoslovna učna pot Divaški kras lahko dobite na Jamarskem društvu Gregor Žiberna in Občini Divača, tel. 05/73-10-930.
• Divaški kolesarski krog (po Krasu in Brkinih): Divača-Rodik-Barka-Škoflje-Gabrče-
Senožeče-Laže-Dolenja vas-Divača (59km).
• Primorje in Kras : izletniška karta, 1 : 50.000. Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije, 2006.
• Cerkvenik Andrejka et al. Odkrijte bisere Krasa in Brkinov. Divača: Razvojni center Divača, Zavod za razvoj podeželja, 2005.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Divača  pešpot 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Jernej - Čudovito doživetje v škocjanu   | 213.229.214.xxx | 2008-08-10 11:55:54
Zelo lep izlet, ki smo ga popestrili z kulinaričnimi užitki na domačiji Pr Vncki v Motavuni pri Škocianjskih jamah. Če vas pot zanese na kras vam priporočam da se ustavite pr Vncki.
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
this purchase solidworks 2012 premium inventor professional buying costs solidworks 2016 www.jfkassassinationforum.com
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008