Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Sv. Križ pri Dravogradu
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Sv. Križ pri Dravogradu

Natisni E-pošta

Podružnična cerkev sv. Križa

Sv. Križ pri Dravogradu
Kraji slovenske Koroške so za vse, ki v vročih poletnih dneh iščejo svežine in miru, pravi raj. Eden takih se dviga nad sotočjem Meže in Mislinje, ki se le nekaj metrov nato združita z Dravo. Na zadnjem kraku Tolstega vrha, ki se steza prav med Dravo, Mežo in Mislinjo, se na 526 metrov visokem hribu dviga romarska cerkev sv. Križa in Marije, Matere dobrega sveta.

Pot nas vodi skozi prijazni vasici Podklanc in Dobrovo do makadamske ceste, po kateri je le še nekaj kilometrov do vznožja hriba; na njem se blesti lepotica med našimi cerkvami. Božja pot je nastala šele na pragu 19. stoletja. Hrib je bil last kmeta Antona Makočnika. Ta pobožni mož si je že dalj časa želel postaviti na vrhu križ. O binkoštih leta 1800 je le uresničil željo, kije tlela v njegovem srcu. Pri križu seje takrat zbrala vsa velika Makočnikova družina k molitvi. Navzoči so med molitvijo opazili posebno svetlobo, ki se je širila okrog križa. Po okolici so začeli pripovedovati o tem nenavadnem dogodku, ki se je še večkrat ponovil. Govorili so tudi o številnih uslišanjih, kar je bilo še posebno zanimivo za Ijudi, ki so živeli v tistih letih v velikih nevarnostih in pomanjkanju.

Vse več Ijudije prihajalo k Makočnikovemu križu. Včasih se jih je zbralo nad tisoč. Makočnik je dobil lepo podobo Marije Matere dobrega sveta in jo obesil pod križ. Že leto dni po postavitvi križa so nad njim naredili leseno kapelico. Štiri leta pozneje so zbrali že toliko denarja, da bi lahko sezidali cerkev. Za njeno zidavo pa niso mogli dobiti dovoljenja. Nasprotovali sta škofija in državna oblast. Kljub temu se je zbiralo vse več Ijudi. Tudi dobrotniki so se kar naprej oglašali: leta 1805 so pripeljali dva zvonova. Ker ni bilo zvonika, kamor bi ju obesili, so zanju postavili kar leseno ogrodje. Nasprotovanje tem Ijudskim zbiranjem paje raslo. Sedmega marca leta 1806 je prišla posebna državna in cerkvena komisija. Odstranila je zvonova, odpeljala križ in podobo, dala podreti kapelico in nedokončano cerkev ter razrušiti v njej oltar.

Že naslednje leto so se Ijudje zopet zbirali na Makočnikovem hribu. Zbirali so opeko in kamenje za zidano cerkev, kmalu je stala nova lesena kapelica. Vanjo so postavili križ in Marijino podobo. Nasprotovanja cerkvene in svetne gosposke niso zalegla. Na binkošti leta 1808 je bilo pri leseni kapeli na Makočnikovem hribu že tri tisoč romarjev. Župljani Črneč, kamor je že takrat sodil kraj, so skupaj s svojim župnikom vztrajno prosili za dovoljenja, da bi pozidali cerkev. Dobili so ga šele leta 1844. Tretjega maja naslednje leto je bil blagoslovljen temeljni kamen in še isto leto, konec novembra, so blagoslovili prezbiterij nove cerkve. Nastale pa so težave, ker so Ijudje zidali večjo cerkev. Šele po posredovanju je bilo tudi to dovoljeno. Delo je šlo spet hitreje naprej in prvega maja 1851 je novo cerkev posvetil škof Anton Martin Slomšek.

Nova cerkev po slogu posnema baročne cerkve, ima pa tudi nekaj klasicističnih poudarkov. Poslikavo v njej sta napravila mojstra Vipotnik (prezbiterij) in Fantoni. Križ v glavnem oltarju je izdelal rezbar Rosenberger iz Gradca leta 1845, ki je napravil tudi sliko Matere dobrega sveta. Ob križu stojita kipa Marije in Janeza, delo podobarja Alojzija Progarja. Po obnovi v zadnjih letih je vsa cerkev z opremo izjemno zaživela in je ogled pravo umetniško doživetje. V cerkvi hranijo tudi spominsko podobo višarske Marije, saj je njen kip tu našel zavetje leta 1919, ko se je umaknil pred vihro prve svetovne vojne. Tudi tukajšnja cerkev je preživela težke vojne čase. Ob koncu druge svetovne vojne je nastala v njej precejšnja škoda, a romarji so vse obnovili.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad Črneče, Črneče 170, 2370 Dravograd.
Satelitska slika Sv. Križa pri Dravogradu in okolice

Dostop:


z avtom do cerkve (odcep v Dobrovi in Podklancu).

Glavni shodi:


cvetni petek, 1. maj, porciunkula (2. avgust), velika gospodnica (15. avgust), maše so vse nedelje in praznike.

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008