Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Petrovče
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Petrovče

Natisni E-pošta

Bazilika Matere božje

Petrovče so glavno romarsko središče škofije Celje.

Petrovče
Med Marijinimi upodobitvami, ki jih imamo na Slovenskem in vsaka na svoj način razodevajo umetnikovo dušo, pa tudi čas, v katerem so nastajale, zaseda zagotovo eno najodličnejših mest kip petrovške Matere božje. Marijin nasmeh je tako veder, da spravi v dobro voljo najbolj žalostnega romarja. Stara ljudska pesem o njej pravi: "Vsa je gnadleva, glih ko bi živa bla. Njena podoba na smeh se derži."

Petrovče sodijo med stare slovenske božje poti, saj ležijo ob Savinji, nedaleč od starodavnega knežjega mesta Celja sredi prostrane Savinjske doline. Kraj je bil naseljen že v prazgodovini. V vasi so našli sekiro iz tistih časov, pa tudi pričevanja o življenju Rimljanov. Plodna Savinjska dolina je pač vabila ljudstva, da so se ustavljala tukaj in obdelovala zemljo.

Cerkev v Petrovčah stopa v zgodovino s Celjani. Leta 1442 je pri 'Naši ljubi Gospe v Petrovčah' Friderik Celjski ustanovil kaplanijo. To pomeni, da je na tem kraju stala cerkev že veliko pred tem. Zgodovinarji pravijo, da je bila tukaj že konec 14. stoletja. Zgradili naj bi jo, kakor mnoge po Slovenskem, celjski grofje. Bila je triladijska in gotsko obokana. Dele te cerkve je kljub poznejšim prezidavam mogoče razbrati iz zunanjih gotskih opornikov prezbiterija in pri zvoniku, ki ima sicer baročno streho, a je še ves gotski.

Umetnostni zgodovinarji pravijo za petrovško cerkev, da je 'vaška umetniška galerija in eden najimenitnejših spomenikov Posavinja'. Kdor obišče to lepotico sredi Petrovč in Savinjskega, bo moral temu pritrditi. Sedanjo baročno obliko so ji po zaslugi grofov Miglio, lastnikov graščine Novo Celje, dali v drugi polovici 18. stoletja. Njeno baročno razčlenjeno pročelje z zvonikom ob strani naredi na romarja vtis veličastnosti. Svetlo in baročno razgibana je tudi njena notranjščina. Vsa je poslikana v ladji in kapelah s freskami Jakoba Brolla, prezbiterij pa je ustvaril eden največjih mojstrov baročnega slikarstva Anton Lerchinger. Ob čudovitem glavnem oltarju, kjer kraljuje 'nasmejana Marija' z Jezusom v naročju, pa ima cerkev še veliko drugih umetnostnih zakladov. Eden takih je Plainerjev oltar iz leta 1605, ki je najstarejši slovenski renesančni oltar. Druga velika dragotina cerkve je slika Marije z Jezusom, Janezom Krstnikom in angeli, verjetno delo italijanskega mojstra Andrea del Sarta. Sliko je podarila grofica iz soseščine. Med dragocenostmi je treba omeniti tudi orgle, benečansko delo iz leta 1796. Marsikaj bi še lahko našteli, toda vse to zunanje okrasje in lepota cerkve ima svoj začetek pri Mariji. Marija je srce tega svetišča. Petrovška zgodba nas na to še posebej opozarja.

V prezbiteriju je namreč na desni strani kovinska plošča, ki pripoveduje, da je baron Franc Miglio obljubil Mariji devištvo in ji v znak zaobljube nataknil prstan na prst desne roke. Marija pa je prst skrčila v znamenje, da zaobljubo sprejema. Daljša ljudska pesnitev je to obrnila malo drugače. Ko je baron veselo praznoval svojo zaroko z Marijo, so pridrveli Turki. Baron je šel v boj in tam je bil ranjen in ujet. Rešila ga je lepa Turkinja. Dekle se je dalo krstiti, baron pa je dosegel, da ga je papež odvezal od zaobljube. Zasnubil je mlado rešiteljico in prišel z njo v Petrovče. Šel je k Mariji po prstan, da bi ga dal zaročenki. Tedaj je Marija prst skrčila, Miglio pa je od groze omedlel. Ko se je zavedel, se je nevesti odpovedal in ostal zvest svoji zaobljubi. Umrl je star 81 let kot zadnji potomec svoje rodovine in je pokopan v cerkvi. Ta zgodbica vsebuje sicer veliko ljudske domišljije, je pa tudi poučna, saj spodbuja k zvestobi danim obljubam...

Marija v Petrovčah je zvesta svojim častilcem. To potrjujejo številne zaobljubljene podobe. Ljudje, ki so morali med drugo svetovno vojno v izgnanstvo, taborišča, skozi smrtne nevarnosti, so se ji po vojni zahvalili. K Mariji prihajajo radi, še bolj, odkar je papež Janez Pavel II. pred časom cerkev povzdignil, ko ji je dal častni naziv bazilike.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad 3301 Petrovče 199.
Satelitska slika Petrovč in okolice.

Dostop:


z vozili.

Glavni shodi:


Marijini prazniki.

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

romarska pot  sv. Mati božja  Štajerska  škofija Celje  Žalec 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Neimenovan   | 86.61.42.xxx | 2006-05-13 13:51:45
[smiley=laugh] [smiley=happy] [smiley=happy] [smiley=cool] [smiley=cool] petrovče je the best
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008