Domov arrow Blog arrow Prekmurje
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Prekmurje

Natisni E-pošta



Pomurje - Prekmurje

Pokrajino ob Muri po navadi obravnavamo kot del oziroma podaljšek Panonske nižine. Del, ki leži preko Mure imenujemo Prekmurje in se deli na gričevnati in ravninski del. Goričko (krajinski park) je najseverneje ležeča slovenska pokrajina, ki se od državne tromeje (Slovenija, Madžarska, Avstrija) spušča v ravninski svet (Ravensko, Dolinsko) južnega Prekmurja, preko Mure pa prehaja v gričevnat svet Slovenskih goric. Dolga stoletja je bil svet ob Muri s Porabjem vred nenehno bojišče, tako da se je komajda splačalo postaviti hišo.

Gospodarji v deželi so bili tujci, avstrijski, hrvaški in madžarski plemiči. Pod njihovim vplivom se je del pokrajine nagnil na protestantsko stran. Najbolj znan prekmurski protestant je Štefan Kuzmič, ki je Sveto pismo prevedel v prekmurščino. Navzlic pritiskom se je ohranil prekmurski dialekt, ki mu daje vsebino prislovična prijaznost prebivalcev. Skupinska imena krajev na "ci" Šalovci, Martjanci, Beltinci, Odranci, Križevci itd. kažejo na najbolj pristen slovanski izvor. Prisotnost tujerodnih Madžarov (okoli 7000) in Romov daje deželi poseben značaj.

Deželo ob Muri je Evropi zelo približal slikar Janez Aquila (14. stol.) iz Radgone, ki je cerkev v Turnišču poslikal s prizori iz zgodb ogrskega kralja Ladislava Svetega in tudi cerkev sv. Martina v Martjancih. Še starejša je okrogla opečna kapela (rotunda) pri vasi Selo. Tudi Jože Plečnik je z restavriranjem romansko – gotske cerkve v Bogojini dodal svoj delež k evropskosti dežele ob Muri.

Bolj kot sakralni spomeniki so za turiste privlačna številna zdravilišča, ki se bolje prodajajo s tujim izrazom terme. Zdravilne vode privrejo na dan v Radencih (Radenska), Banovcih, Moravcih pa tudi v Lendavi in drugod. V Lendavi je naftna industrija v krizi, zato pa imajo nov kulturni dom za madžarsko manjšino. V deželi ne primanjkuje žlahtne kaplice, ki z gibanico in drugimi dobrotami ter prijaznostjo ljudi pritegne obiskovalce od blizu in daleč. Najbolj znana vinorodna pokrajina so Radgonsko – kapelske gorice na štajerski strani Mure z vinsko kletjo v Gornji Radgoni. Radgona premore tudi lepo restavriran grad, še večjega pa Murska Sobota, ki je upravno in kulturno središče prekmurske pokrajine, s tovarno modne konfekcije Mura, pa tudi največje industrijsko središče. Največji grad stoji na Goričkem v kraju z istim imenom – obnavljajo ga s sredstvi EU.

Pomurje je bilo dolga stoletja znano po tipičnih s slamo kritih nizkih panonskih hišah, v katerih je bilo vedno premalo prostora za številne družine (zato so nekoč množično odhajali na delo v tujino). Tudi plavajoči mlini na Muri so že zgodovina, pač pa se v pokrajino še vedno vračajo štorklje, simbol Pomurja. Nasploh je to pokrajina z najbolj bogata favno od vseh slovenskih pokrajin.










Povezave:
Beltinci | Črenšovci | Dobrovnik | Grad | Kobilje | Kuzma | Lendava | Murska Sobota | Rogašovci | Turnišče | Velika Polana


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Cankova 
 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008