Stari grad nad Smlednikom in sv.Tilen nad Repnjami
Molitev križevega
pota je značilna postna pobožnost, kljub temu
pa so postaje križevega pota nad Smlednikom
veliko obiskane skozi vse leto. Čez tamkajšnjo
Kalvarijo pelje namreč pot do ruševin Starega
gradu, ki se še vedno ponosno dvigajo nad vijugavo Savo in okoliškimi vasmi. V postnem času
je izlet na Stari grad nad Smlednikom in naprej
do sv. Tilna nad Repnjami lepa priložnost, da
združimo prijetno s koristnim. Da zmolimo križev
pot, si ogledamo zgodovinsko znamenitost,
si razmigamo ude, se sprostimo in naužijemo
naravnih lepot.
Čeprav mogočna župnijska cerkev sv. Urha
v Smledniku ne leži tik ob vznožju hriba, je primerno
izhodišče za izlet na Stari grad in naprej
do sv. Tilna. Četrturna hoja do Kalvarije je tako
kratka, da ne pomeni omembe vredne izgube
časa, hkrati pa tako dolga, da vsaj malo spoznamo
kraj, v katerega smo se pripeljali.
Kalvarija nad Smlednikom
Ko se cesta proti Vodicam za ovinkom dotakne
Smledniškega hriba, zavijemo v stransko ulico
in z nje čez nekaj deset metrov v breg. Steza
se v serpentinah vzpenja čez poseko, ob robu
katere stojijo izmenično na eni in drugi strani
kapelice križevega pota. Kalvarijo s štirinajstimi
kapelicami in tremi križi na vrhu so postavili že leta 1772, in sicer v ravni črti med gradom
ter Krvavim znamenjem v dolini, ki spominja
na nekdanje deželnoknežje morišče. Kapelice
so v desetletjih po drugi svetovni vojni precej
propadle, a so jih zadnja leta tako lepo obnovili,
da so vsemu kraju upravičeno v ponos. Na vrhu
Kalvarije pridemo do makadamske ceste. V snegu
in ledu je najpametneje nadaljevati kar po
njej, v kopnem pa nas bo do gradu in okrepčevalnice
pod njim (ta je ob delavnikih razen četrtka
odprta od 14. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah
pa od 10. do 20. ure) hitreje pripeljala
strmejša Stara pot.
Cerkev sv. Tilna nad Repnjami
Stari grad nad Smlednikom stoji na kraju,
kjer je bilo nekoč prazgodovinsko gradišče in
pozneje rimska utrdba. Njegova lega je bila
skrbno izbrana, saj je bil v bližini prehod čez
Savo. Mogočne ruševine najbrž še vedno pripovedujejo
napete zgodbe o nekdanjih graščakih
in njihovih pogumnih vojščakih, a smo jih preslišali,
ker nas je prevzel lep razgled. Na jugovzhodu
se je razkazovala Šmarna gora, na jugozahodu
smo videli Polhograjsko hribovje, na
zahodu Lubnik, Ratitovec in Julijce s Triglavom,
na severni strani pa so se med golim vejevjem
risale Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.
Od gradu nadaljujemo po makadamski cesti
do prvega ovinka, kjer nas prestrežejo kažipoti
in planinske markacije. Široka gozdna pot nas
popelje proti vzhodu. Ob
njej se vrstijo tablice z najrazličnejšimi
napisi. Gozd
je svetel, tla prekriva odpadlo
listje. V krošnjah ščebetajo
sinice. Kmalu pridemo
do vpisne knjige, ki
jo pred soncem, dežjem,
drugimi vremenskimi nevšečnostmi
in radovednimi
pogledi varuje odprt
dežnik. Na deblu je seznam
tistih, ki so v lanskem
letu največkrat prišli
do sem. Kogar mikajo
prva mesta, bo moral biti
letos zelo priden: lanska
rekorderka se je namreč
vpisala kar 365-krat.
Pot, ki je doslej peljala
po ravnem, se začne spuščati. Gremo mimo odcepov
proti Hrašam,
Dornicam in Skaručni.
Na deblih se iz velikih
duplin, ki so jih iztesale ptice, cedi gosta smola.
Še vedno hodimo po gozdu, ki pa se polagoma
spremeni. Več je nizkega smrečja, pojavijo se
bori in borovničevje. Naposled krenemo znova
nekoliko navkreber, slabo uro po odhodu s
smledniškega gradu pa se pot spusti do cerkve
sv. Tilna. Tik pod njo je na drevesu skrinjica z
vpisno knjigo.
Cerkev sv. Tilna se prvič
omenja v drugi polovici 15.
stoletja, njena današnja podoba
pa je iz leta 1731. Obdaja
jo mogočno obzidje, ki
je domačinom dajalo zavetje
pred turško nevarnostjo.
Desno od vhoda je ozek prehod
do ločeno stoječega
zvo nika. Izpred cerkve, h
kateri vodijo kamnite stopnice,
je lep razgled na
vzhodni konec Kamniško-
Savinjskih Alp z Veliko planino,
Kranjsko rebrijo in
Menino, pod nami pa se v
dolini razprostirajo Repnje.
V eni izmed tamkajšnjih hiš
se je leta 1780 rodil jezikoslovec
Jernej Kopitar, danes
pa je kraj najbolj znan po
samostanu šolskih sester.
OSNOVNI PODATKI Izhodišče: Smlednik. Višinska razlika: približno 150 metrov. Dolžina poti (Smlednik – Stari grad – sv. Tilen in po isti poti nazaj): 3 ure. Opis poti in težavnost: Pot je lahka, dobro označena in zelo obljudena. Iz Smlednika se mimo kapelic križevega pota vzpnemo na Stari grad. Od mogočnih razvalin, kjer se lahko naužijemo lepega razgleda po bližnji in daljni okolici, nadaljujemo pot po široki gozdni poti do sv. Tilna nad Repnjami. Pri razvalinah Starega gradu je zaradi deloma prepadnega sveta potrebna previdnost. Zemljevid: Ljubljana–okolica, 1 : 50.000.
Интересно [url=http://ua-referbooks. ru]получает
я[/url] - вот вы постоянно [url=http://sdelaysam-books. ru]обновляе
е[/url] и [url=http://www.soc-mir. ru]улучшает
[/url] свой сайт - как это [url=http://www.allgamesua. ru]отражает
я[/url] на его посещаемос
ти. Может у вас есть своисекреты?
Novice 
