Domov arrow Novice arrow izleti arrow Ajdna nad Potoki - zatočišče za preživetje
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Ajdna nad Potoki - zatočišče za preživetje

Natisni E-pošta

Ajdna
Na južna pobočja plečatega Stola je prislonjenih več skalnih čeri, ki se kar zgubijo v prostranosti obsežnih planjav pod vrhovi karavanških grebenov. Šele ko ubiramo dolinske poti pri Vrbi in Žirovnici, se prikaže ena izmed njih – drzni, zobati vrh s pomenljivim imenom Ajdna. Tovrstna ledinska imena nakazujejo prisotnost staroselcev, nanje so posebej pozorni arheologi – navadno ne zaman! 
To velja tudi za Ajdno nad Potoki, kjer so tik pod vrhom odkrili poznoantično naselbino in predmete, ki kažejo, da je bil vrh obiskan in verjetno tudi naseljen že bistveno prej. Vendar je naselbina zaživela predvsem po propadu zahodnega rimskega cesarstva (476 po Kr.), ko je postalo življenje v dolini zelo negotovo in nevarno, saj so razna plemena izoriščala odsotnost trdne državne ureditve. Domačini so bili prepuščeni svoji iznajdljivosti in so se umaknili v bolj odmaknjena območja, zlasti v višje lege. Iz obdobja med 4. in 6. stoletjem so na ozemlju današnje Slovenije arheologi doslej našli že več kot 50 višinskih postojank, najvišja med njimi pa je Ajdna (1064 m). S tega skalnega pomola je razgled zelo dober, sam vrh pa je tako dobro naravno utrjen, da ni bilo treba graditi še posebne obrambne ureditve.

To so kraji, kjer so se ohranili ostanki staroselske kulture, tudi jezika, do sem sega del naših korenin. Ko so se razmere umirile, so se ljudje ponovno vrnili v bolj radodarno dolino in Ajdna je potonila v pozabo, dokler je niso spet obudili arheologi.

Vsi vzponi na vrh so, vsaj v zadnjem delu, dokaj strmi, tako da ni težko razumeti, da so se naši predniki na Ajdni počutili varne. Tudi razgled je izvrsten. Pod njo se razprostira dolina Save, od Radovljice do Bleda in ob Mežakli do Jesenic. Lepo je videti brazdo Vintgarja, pa zajezitev elektrarne Moste. Za nami pa se dviga mogočni Stol. Južna pobočja so zelo topla, kar se vidi tudi po rastlinstvu, na grebenu in na skalnih mestih pa raste črni bor. Navajeni smo ga bolj s Krasa, pa je tod njegov naravni življenjski prostor, saj so ga na Krasu le pogozdovali.

Del poznoantičnega naselja je zaščiten in urejen za obiskovalce, med njimi tudi cerkev. Na takšnih krajih je zgodovina zelo živo navzoča. Če si odprt zanjo, jo začutiš, skupaj s hvaležnostjo za iznajdljivost prednikov, sicer ne bi mogel stati na tem vrhu. Morda je to eden od odgovorov, zakaj smo se Slovenci ohranili na tem koščku zemlje, ki so ga prekrižarili številni narodni in plemena. Nismo mogli ohraniti veliko materialne kulture, s seboj pa smo vedno nosili jezik, v katerega so predniki, kot v zakladnico, shranjevali pomembna sporočila za naslednje rodove. Ali cenimo dovolj slovenski jezik, se zavedamo njegovega bogastva in ga kot zakladnico uporabljamo tudi v današnjem času, ko smo obdani z jeziki večjih narodov?
Tudi sedaj se v kritičnih trenutkih, v boju za preživetje, umikamo na višine. Kje so naše Ajdne? Današnji čas je še toliko bolj nevaren, ker nevarnosti niso tako jasno zaznavne. Pritihotapijo se namreč v vabljivih preoblekah. Zato tudi ne bežimo več v gore, ampak jih obiskujemo, da umirimo misli in zbistrimo um. Zatočišča so še vedno v bogastvu jezika in vere. Moramo jih poznati, saj je modrost pomembna za lastni obstoj in nadaljevanje naroda. Sicer bodo na Ajdno hodili obiskovalci, pa ne bodo imeli z ostanki naselbine nič skupnega, občudovali jih bodo le kot zgodovinsko zanimivost.

Dostop:
Pot iz doline:  Z magistralne ceste Radovljica–Jesenice za odcepom za Bled zavijemo na staro cesto skozi Žirovnico proti Jesenicam, prečkamo most, nato pa zavijemo desno pod železnico in se levo po ozki cesti vzpnemo do vasi Potoki. Od tod gremo peš strmo navzgor do vrha (1 ura).
Krajša pot: Zapeljemo se v Žirovnico in od tam naprej sledimo cesti proti Potoški planini do odcepa za Ajdno, od koder je do vrha še kakšnih 15 minut.

 

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Gorenjska  izlet  Žirovnica 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008