Doma Slovenija Mesta Žiri

Žiri

Žiri

mesta ziri panorama ŽiriNajbrž ni Slovenca, ki ne bi vedel za Žiri (če ne zaradi drugega pa gotovo zaradi svetovno znanih smučarskih ali gorskih čevljev Alpina), vendar pa jih velika večina ne ve prav natančno, kje Žiri so. Da je to res, so očitno opazili tudi Žirovci sami, saj se sicer v svoji himni ne bi hvalili, da so ‘tam na Žirovskem doma, v prelepi dolini na koncu sveta’. Pri tem seveda dobro vedo, da to ni res, zlasti ni res v času, ko svet postaja ena sama velika (globalna) vas, ko ni več krajev, ki bi bili na koncu sveta, kakor tudi ni več tistih na začetku.

Še posebej je to težko pri majhnih slovenskih razdaljah, ki pa so navzlic temu še vedno dovolj velike, da so imeli prebivalci mnogih slovenskih krajev zaradi nerazvitosti komunikacij (ni bilo cest, ne železnice, ne telefona) občutek, da živijo bogu za hrbtom, kot radi rečemo. V primeru Žirov je domnevno k temu občutku nekaj prispevalo tudi dejstvo, da se nahajajo v Rovtarskem hribovju (ime!) na stičišču treh slovenskih pokrajin: Gorenjske, Primorske in Notranjske. Poljanska Sora oziroma Poljanska dolina nas po dobrih 30 km pripelje v tisočletno Škofjo Loko, ki je že krepko na Gorenjskem; čez hribe na zahodni strani se popotnik spusti po pravi gorski cesti, dolgi dobrih 15 km, najprej v Spodnjo Idrijo nato pa še v pravo čipkarsko, muzejsko in rudarsko Idrijo, ki je že na primorski strani; na jugovzhodni strani pa se obiskovalec po čisto normalni cesti kaj hitro – po dobrih 20 km – pripelje v notranjski Logatec ali prav tako notranjsko Vrhniko, to je v kraja, ki premoreta tako železno cesto kakor tudi pravo avtocesto Ljubljana – Trst oziroma Koper.mesta ziri cerkev Žiri

 

Žiri same ležijo sredi Žirovske kotlinice, to je v razširjenem zgornjem delu Poljanske Sore na nadmorski višini 478 metrov. V rečico Sovro se tu izliva rečica Račeva – obe sta pred regulacijo pogosto poplavljali. Naselje je zraslo ob cesti, ki povezuje Poljansko dolino z Logatcem in Idrijo. Danes so Žiri že zelo urbanizirano mestno naselje, ki je nastalo z zraščanjem Starih Žirov, stisnjenih pod Taborom, s hitreje se razvijajočima Staro in Novo vasjo ter Dobračevo, v enotno naselje. Danes premorejo Žiri že skoraj 3 500 prebivalcev.

 

Kraj so kolonializirali brižinski škofje, ki so imeli tu svojo posest od zgodnjega srednjega veka do leta 1803. Po urbarju iz leta 1291 – Žiri so se tedaj uradno imenovale Syroch – je bil tu sedež županstva, ki mu je pripadalo 16, po urbarju iz leta 1584 pa celo 26 vasi v bližnji in daljni okolici. Dolga leta, če ne celo stoletja je tu cvetelo furmanstvo, na kar še vedno spominjajo stare nadstropne hiše z napušči ob glavni cesti.

 

Danes so Žiri pretežno industrijski kraj, kajti večina prebivalcev Žirov, pa tudi veliko ljudi iz bližnjih krajev, je zaposlena v žirovski industriji. Na tradiciji čevljarske obrti, ki se je začela razvijati v drugi polovici 19 stoletja, je tu po drugi svetovni vojni zrasla tovarna čevljev Alpina, ki je znana predvsem po gorski in smučarski obutvi (pancerjih). Nekoliko pozneje so začele obratovati še druge tovarne: Poliks izdeluje copate, Kladivar elemente za fluidno tehniko (ventile), Polix armature in druge kovinske izdelke, Vibro pa elemente za avtomatizacijo. Potem je tu še tovarna Etiketa, ki lahko potiska vse mogoče in nemogoče, pa mizarstvo z žago, ki uporablja edino domačo surovino les. Tega je na žirovskem koncu res veliko. Posebej velja omeniti tudi kmetijstvo, ki je usmerjeno v pridelavo mesa in mleka in obojega ostaja še za prodajo na trgu.mesta ziri center Žiri

 

V drugi polovici 19 stoletja se je preko Idrije tudi na Žirovsko razširilo klekljanje čipk, ki ostaja vodilna domača obrt vse do današnjih dni. Zato ni čudno, da imajo Žiri tudi stalno muzejsko čipkarsko zbirko (poleg čevljarske, slikarske in vojne), za katere skrbi Muzejsko društvo. Zbirke domujejo v stari šoli, pristavi loškega gradu, ki po svojih arhitekturnih značilnostih zasluži najvišjo oceno med vsemi posvetnimi stavbami v Žireh. Imajo tudi stalno slikarsko kolonijo, radijsko postajo (Sora) in številne središčne funkcije. Blizu sotočja Sovre in Račeve stoji mogočna župnijska cerkev sv. Martina iz leta 1910 z več kipi A. Pengova, na Dobračevi pa podružnična cerkev sv. Lenarta.

 

Večje kot so Žiri po številu prebivalcev je njihov delež v številu pomembnih osebnosti v slovenskem, evropskem in svetovnem merilu. Vseh ni mogoče našteti, kaj šele, da bi vsakega od njih predstavljali. Tudi vrstni red ne pomeni razvrščanja po pomenu. Tu so doma akademski slikarji (slikarskih talentov je na Žirovskem res veliko) Maksim Sedej, Franjo Kopač, Tomaž Kržišnik, ki jim umetnostna zgodovina priznava odlično mesto; potem so tu tudi uveljavljeni slikarji – samorastniki, ki so v svoji zvrsti pravi svetovni fenomen: Janez in Pavel Sedej, Jože Peternelj – Mausar, Konrad Peternelj – Slovenc, Ivan Gluhodedov in drugi. Od neslikarjev velja omeniti mladinskega pisatelja Leopolda Suhadolčana, matematika Josipa Mazija in skladatelja Antona Jobsta, ki je po rodu sicer doma iz Ziljske doline, vendar je v Žireh preživel večino svojega življenja.

 

Vse to seveda priča o tem, da Žirovci nikakor niso zadnji, čeprav so na Ž. Glede na to, da zadnje čase tudi v ‘prelepo dolino na koncu sveta’ zanese vedno več popotnikov in turistov ne bo odveč, če navedemo še nekaj izletniških in razglednih točk v žirovski okolici, saj je okolica Žirov kot nalašč za sprehode in pohodništvo, za kolesarjenje, lov in ribolov. Med drugim poteka po hribih mimo Žirov tudi tako imenovana Loška transverzala.

 

Mrzli vrh – Koprivnik je razgledna točka na severozahodu kotline. Če vzpon na Mrzli vrh začnete na Ledenici, si velja ogledati cerkvico sv. Ane, biser med okoliškimi cerkvami.

 

Vrsnik, Ledine, Breznica so zanimivi kraji na zahodni strani v smeri proti Idriji. Breznica se ponaša s cervijo sv. Kancijana in je od Žirov oddaljena 4,5 km.

 

Vrh sv. Treh kraljev je čudovito razgledišče na Žirovsko in Ljubljansko kotlino, Polhograjsko in Škofjeloško hribovje.

 

Goli vrh, Javorč sta najvišja vrhova dolgega grebena Žirovskega vrha. Zlasti Javorč postaja vse bolj obiskana izletniška točka z lovsko kočo.

 

Goropeke so izredno priljubljena izletniška točka domačinov in turistov, kjer v Domu na Goropekah lahko tudi prenočite. Podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika, verjetno iz 15 stoletja, je znana po sliki na zunanji strani, ki jo je leta 1872 naslikal Štefan Šubic.

 

Matjaževe kamre ležijo ob cesti iz Žirov v Logatec in so naravna posebnost (jame) in so najvidnejše arheološko najdbišče.

Satelitska slika Žirov in okolice.

 

Filter by

Objave iz iste kategorije: