Doma Izleti Etno kmetije Vodnikova domačija

Vodnikova domačija

Vodnikova hiša
 
Vodnikova hiša - obok

Vodnikova domačija – etnološki in kulturni spomenik
Z našo rubriko Slovenske domačije smo doslej obiskali že kar lepo število domačij v različnih delih Slovenije. Nekatere v zelo odročnih krajih, nekatere v bližini ali celo sredi vasi. Tokrat se bomo zadržali kar sredi mesta in to celo sredi glavnega mesta Ljubljane. Vodnikova domačija v Zgornji Šiški sicer ne stoji povsem sredi mesta, vsekakor pa drži, da se je danes znašla sredi urbanega okolja, drži pa tudi to, da je bila Zgornja Šiška še do prve svetovne vojne povsem vaško naselje. V času Vodnikovega rojstva je bila Zgornja Šiška obcestna vas, precej oddaljena od Ljubljane. Večina prebivalcev se je ukvarjala s kmetijstvom.

Vodnikova hiša

Tudi predniki Valentina Vodnika so bili kmetje. Domačijo Na jami v Zgornji Šiški je leta 1730 kupil Valentinov ded Jurij, ki je s seboj prinesel tudi hišno ime »Pri Žibertu«. Oče Jožef in mati Jera sta imela deset otrok, njun prvorojenec je bil Valentin. Zelo verjetno je imel oče že tudi gostilno, za katero se je pozneje uveljavilo ime »Pri kamnitni mizi«. Vodnikov rod je imel hišo do leta 1864, ko jo je kupil posestnik in gostilničar Jakob Matjan. Odtlej se je gostilna imenovala »Pri Matjanu«. Leta 1912 je hiša zopet zamenjala lastnika, ne pa tudi svoje funkcije – gostilna je ostala vse do leta 1930, potem pa so bila tu le še stanovanja. Z nacionalizacijo leta 1960 so tudi Pogačniki ostali brez lastnine, dokler jo leta 1979 ni odkupila občina Ljubljana Šiška, ki je poskrbela tudi za obnovo ter za njeno razglasitev za kulturni spomenik.

Kratek opis Vodnikove domačije

Vodnikova hiša - stopnice

Ob tem je treba najprej povedati, da k Vodnikovi domačiji spada tudi veliko gospodarsko poslopje, v katerem je bilo največ prostora namenjenega goveji živini in konjem, predvsem furmanskim konjem, kajti gostilna je bila predvsem znana kot furmanska gostilna. Kasneje so lastniki postavili še vrtni paviljon, ki so ga uporabljali za razne prireditve (danes v njem potekata slikarski krožek, ki ga vodi slikar Savo Sovre in glasbeni krožek). Skupaj s kostanji in kamnito mizo celoten kompleks še danes deluje prav imenitno. Hiša sama je izrazit tip bogatejše kmečke osrednje slovenske arhitekture, nekakšen osrednjeslovenski dvorec, kakršnih je danes še precej v okolici Ljubljane, ter v mestih in trgih južnega dela Gorenjske.
Hiša je nadstropna stavba, v tlorisu rahlo zamaknjena, s čemer je bivalni del ločen od gospodarskega in pokrita z dvokapno streho na čop. Prvotno je združevala pod svojo streho spodnji, gostinski del (s kletjo vred), zgornji, bivalni del in kaščo, ki pa je bila kasneje prezidana. Na stropu je navzlic temu še vedno ohranjena letnica 1765 in ohranjena so tudi kovinska vrata in kamniti podboj, saj je bilo »premoženje« v kašči le tako učinkovito zaščiteno pred požarom.

Vodnikova hiša - vrata

Hiša je doživela precejšnje spremembe po letu 1880, ko je novi lastnik Matjan zamenjal portal, prezidal kaščo v bivalne prostore, dodal »gank« s sanitarijami na zadnji fasadi in pod streho uredil mansardo. Po letu 1930 je bila hiša v celoti preurejena v stanovanja. Konservatorska prenova naj bi hiši vrnila podobo, kakršno je imela pred prezidavami po letu 1880, vendar ta cilj skoraj gotovo v celoti ni bil dosežen. Med drugim so velbani oboki v medetažnem prostoru sedaj prekriti z ravnim stropom. Pač pa so velbani oboki še vedno dobro vidni v manjšem razstavnem prostoru v pritličju. Zelo verjetno je hiša sedaj približno taka, kot je bila v letu 1858, ko so na njeno pročelje vzidali pesniku Valentinu Vodniku spominsko ploščo.

{mosimage ch=150} Danes je prvo nadstropje namenjeno dvema stalnima razstavama: spominski zbirki Valentina Vodnika in knjižni razstavi od Brižinskih spomenikov do baroka. V pritličju pa prostore nekdanje gostilne zaseda knjižnica, manjši prostor je namenjen razstavam in še manjši služi kot pisarna. Kot osrednji razstavni prostor danes funkcionira preurejena kašča in tudi klet je urejena tako, da jo je mogoče uporabiti kot razstavni prostor. V veži so pred stopnicami, ki vodijo v klet zelo zanimiva železna vrata z okencem, skozi katerega je gospodar dajal vino za goste v gostilni. Celotno podstrešje je preurejeno v lepo dvorano, v kateri se odvija živahna kulturna dejavnost. Tudi vse otvoritve razstav, ki so praviloma pospremljene s kulturnim programom se odvijajo v tej dvorani. Prihodnje leto ob 250 letnici rojstva Valentina Vodnika bo v tej hiši še posebej živahno. Takrat bomo Vodnika kot pesnika tudi obširneje predstavili.

Objave iz iste kategorije: