Kozjanski park, izlet v Podsredo in na grad

Kozjanski park je eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji. Leži na vzhodu države, med Bohorjem in mejno reko Sotlo, kjer se predalpski gozdovi srečajo z gričevjem in ravnino Obsotelja. Na 206 kvadratnih kilometrih se prepletajo travniški sadovnjaki, vinogradi, stari trgi, cerkve in gradovi. Najlažje ga spoznate z izletom v Podsredo, kjer ima park svojo upravo, in z vzponom na grad Podsreda. Park se razteza čez pet občin: Kozje, Bistrica ob Sotli, Podčetrtek, Brežice in Krško.

Grad Podsreda z romanskim stolpom in rdečimi strehami nad gozdnatim pobočjem Orlice
Grad Podsreda nad gozdovi Orlice. Foto: Jerfis, CC BY-SA 4.0, Wikimedia Commons

Od spominskega parka do Unescovega biosfernega območja

Zgodba parka se je začela leta 1981, ko je država večji del Kozjanskega in Obsotelja zavarovala kot Spominski park Trebče. Območje se je v strokovnih krogih in med obiskovalci kmalu uveljavilo pod imenom Kozjanski park, ki ga je leta 1999 potrdil tudi Zakon o ohranjanju narave. Danes ima status regijskega parka, upravlja ga javni zavod s sedežem v Podsredi.

Velik del parka spada v omrežje Natura 2000, od leta 2010 pa je širše območje Kozjanskega z Obsoteljem vpisano v Unescov program Človek in biosfera kot biosferno območje. Na zavarovanem ozemlju živi okoli deset tisoč ljudi. Prav to je posebnost parka: narava tu ni ločena od človeka, temveč jo stoletja oblikujejo kmetje, sadjarji in vinogradniki. Najvišja točka je Oslica s 860 metri, najnižja pa Figarjev most ob Sotli na 151 metrih.

Grad Podsreda, najbolj grajski med gradovi

Grad Podsreda stoji na pobočju Orlice, približno 475 metrov nad morjem, visoko nad trgom. Sodi med najpomembnejše spomenike romanske arhitekture pri nas, saj se je njegovo srednjeveško jedro kljub poznejšim prezidavam ohranilo skoraj nespremenjeno. Grad je v lasti Občine Kozje, Kozjanski park pa ga upravlja od leta 1983 in ga je iz propadajočega stanja spremenil v živahno kulturno središče.

V grajskih prostorih so na ogled razstave o naravni in kulturni dediščini Kozjanskega, razstava zgodovinskega stekla in stalna razstava slikarja Franceta Slane. Za družine je pripravljena igra Lov na zaklad po grajskih prostorih, na voljo so tudi doživetje z očali za mešano resničnost, grajska kavarna in trgovinica z lokalnimi izdelki. Avdio vodnik je vključen v vstopnino.

Grajska pot iz trga na grad

Najlepši način, da pridete do gradu, je peš. Grajska pot Podsreda se začne pri upravi parka v srednjeveškem trgu, gre mimo Levstikovega mlina na reki Bistrici in se nato skozi bukov gozd vzpne do gradu. Dolga je približno dva kilometra in pol v eno smer, premaga okoli 230 metrov višinske razlike in velja za lahko. Ob njej je 14 interaktivnih točk z dvojezičnimi tablami in igrali, kjer otroci in odrasli spoznavajo gozd ter rastlinski in živalski svet pobočja Orlice. Za vzpon računajte slabo uro, vračate se po isti poti.

Glavna ulica srednjeveškega trga Podsreda z vrsto obnovljenih hiš in cerkvenim zvonikom
Trg Podsreda, izhodišče Grajske poti. Foto: Ajznponar, CC BY-SA 4.0, Wikimedia Commons

Pred odhodom ali po vrnitvi se sprehodite še po trgu Podsreda. Obnovljeno trško jedro z vrsto hiš ob glavni ulici je zaščiteno kot naselbinski spomenik, pred upravo parka pa se začne tudi Grajska pot.

Travniški sadovnjaki in Praznik kozjanskega jabolka

Prepoznaven znak parka so visokodebelni travniški sadovnjaki s starimi sortami jablan. Niso le kmetijska dediščina, temveč tudi eden naravovarstveno najpomembnejših habitatov parka, saj v njih živijo ogrožene ptice, kot so vijeglavka, zelena žolna, veliki skovik, čuk in rjavi srakoper. Zato so vključeni v območje Natura 2000 po ptičji direktivi.

Jabolku je posvečena največja prireditev parka, Praznik kozjanskega jabolka. Poteka od leta 2000, vsako leto drugi konec tedna v oktobru na trgu Podsreda, ko se ob sejmu domačih pridelkov in rokodelskih izdelkov zvrstijo še razstava starih sort jabolk, delavnice za otroke in kulturni program. Teden pred tem se praznovanje začne s pohodom po kozjanskih sadovnjakih. Vstop na dogodke je prost.

Množica obiskovalcev med stojnicami na trgu Podsreda med Praznikom kozjanskega jabolka
Praznik kozjanskega jabolka na trgu Podsreda. Foto: Matjaž Mirt, CC BY 2.0, Wikimedia Commons

Še nekaj idej za daljši obisk

Kdor ima več časa, si lahko v parku ogleda še gradova Bizeljsko in Pišece, ruševine gradu Kunšperk, samostan Olimje in trg Pilštanj. Ob samostanu Olimje vodi krožna Geološka učna pot, dolga okoli 10 kilometrov, okoli Vetrnika pa krajša Učna pot Travnik–Vetrnik s pogledi po kozjanski pokrajini. Na Bizeljskem čaka več pešpoti, tudi Pot k repnicam, v Pišecah pa Pleteršnikova domačija. Več o pokrajini in njenih ljudeh preberete v zapisu Kozjansko »na senčni« strani Slovenije.

Kontakt in obisk

  • Dostop: trg Podsreda leži v občini Kozje. Iz trga do gradu vodi cesta s parkiriščem pred gradom, do tja je približno 7,5 kilometra vožnje. Sledite smerokazom za grad.
  • Parkiranje: v trgu Podsreda pri upravi parka (izhodišče Grajske poti) ali na parkirišču pri gradu.
  • Čas: za Grajsko pot v obe smeri in ogled gradu si vzemite pol dneva.
  • Za družine: Grajska pot je primerna za otroke, ki že sami hodijo, ni pa primerna za vozičke. Na gradu je igra Lov na zaklad.
  • Grad Podsreda: v sezoni (od aprila) odprt od torka do nedelje med 10. in 17. uro, ob ponedeljkih zaprt. Pozimi je grad odprt predvsem za najavljene skupine, zato obisk prej preverite. Vstopnina za odrasle je 7 evrov, družinska vstopnica za dva odrasla in dva otroka 20 evrov (cenik 2026).
  • Uprava Kozjanskega parka: Podsreda 45, 3257 Podsreda, telefon 03 800 71 00, kozjanski-park@kp.gov.si, kozjanski-park.si.

Če vas zanimajo še drugi zavarovani deli Slovenije, si oglejte Krajinski park Goričko na drugem koncu vzhodne Slovenije.

Objave iz iste kategorije:

Scroll to Top