Na današnji dan, 23. januarja 1878, se je v Vinici v Beli krajini rodil Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec, literarni kritik in esejist, ki je s svojimi prijatelji, kot so Ivan Cankar, Dragotin Kette in Josip Murn Aleksandrov, tvoril slovensko moderno. To je bilo obdobje od leta 1889 do 1918, ko izideta Cankarjeva pesniška zbirka Erotika, ki dvigne veliko prahu, in Župančičeva Čaša opojnosti. Viri pravijo da, ko je Cankar prebral Čašo opojnosti, se je odločil posvetiti dramatiki in je pesništvo opustil. Župančič je napisal deset knjig, nekatere za odrasle nekatere za otroke. Najbolj znane so zbirka Ciciban, Sto ugank, Lahkih nog naokrog, izdal pa je tudi poetično dramo v verzih Veronika Deseniška.
Zelo plodna življenjska pot je Župančiča vodila iz Ljubljane v Pariz, Švico in Nemčijo, kjer je poučeval. V ljubljanski mestni knjižnici, ki nosi pesnikovo ime, je na ogled postavljena spominska zbirka Otona Župančiča, dve urejeni sobi s predmeti, ki jih je uporabljala pesnikova družina in ki jih je tudi darovala Mestnemu muzeju, ki domuje v Turjaški palači.
Oton Župančič je zelo rad tudi slikal in tovrstno nadarjenost so mu priznavali tudi v slikarskih krogih.