Vsebina:
Logarska dolina se s severa zajeda globoko v Kamniško-Savinjske Alpe in velja za eno najlepših alpskih ledeniških dolin v Evropi. Obdajajo jo vrhovi, višji od dva tisoč metrov, med njimi Ojstrica, Planjava, Brana, Turska gora in Rinke, dno doline pa pokrivajo travniki, gozdovi in raztresene kmetije. Leta 1987 so dolino razglasili za krajinski park, saj se tu na majhnem prostoru prepletajo izjemne naravne vrednote in stoletna kulturna krajina.
Dolina, ki jo je izklesal ledenik
Današnjo podobo je dolini dal ledenik v zadnji ledeni dobi. Dolga je približno sedem kilometrov, v povprečju pa široka le okoli 250 metrov. Delimo jo na tri dele: Log in Plest s travnatimi zelenicami ter Kot, ki ga večinoma prerašča gozd. Krajinski park obsega celotno dolino vse do gorskih grebenov, skupaj okoli 24 kvadratnih kilometrov. Na tem območju so popisali 43 naravnih vrednot, park pa je v celoti ekološko pomembno območje in del omrežja Natura 2000.
Dolino so skozi stoletja oblikovale tudi kmetije, ki so z gospodarjenjem v gozdu in na pašnikih ustvarile značilno kulturno krajino. Prav sožitje človeka in narave je danes ena največjih vrednot parka. Logarska dolina je del destinacije Logarska dolina in Solčavsko, ki je nosilka zlatega znaka Zelene sheme slovenskega turizma, sam park pa nosi znak Slovenia Green Park.
Po Poti po Logarski do slapa Rinka
Najbolje dolino spoznamo, če se odpravimo na Pot po Logarski. To je naravoslovna in etnografska pot, ki vodi skozi najlepše kotičke parka, za celotno pa potrebujemo okoli tri ure. Nanjo se lahko priključimo kjerkoli ob dolini. Ob poti spoznamo izvir Črne, kjer voda privre na dan izpod neprepustnih plasti, mogočne skalne balvane, olcarsko in oglarsko bajto, lovsko prežo in velikanski brin. V srednjem delu se pot približa Pravljičnemu gozdu, ki ga imajo radi otroci. Kratek odsek pri Domu planincev je urejen tudi za invalidske vozičke.
Vrhunec poti je slap Rinka, eden najvišjih prosto padajočih slapov v Sloveniji. Voda, ki se steka z Okrešlja, pada v 90 metrov visokem loku v kotanjo pod Orlovim gnezdom. Slap je naravni spomenik od leta 1987. Mimo njega vodi planinska pot na Okrešelj do Frischaufovega doma in naprej v visokogorje.
Slapovi in kmetije
Na Solčavskem naj bi bilo okoli sto slapov. Poleg Rinke je v dolini lahko dostopen slap Palenk nad hotelom Plesnik, ki pada čez razbito pečino z višinsko razliko 78 metrov in je najlepši po deževju. Na levem bregu doline teče Brložnica, ki v štirih stopnjah premaga 125 metrov višine, spodnji slap pa je visok skoraj 40 metrov. Pozimi zamrznjeni slapovi privabljajo ledne plezalce.
V dolini so turistične kmetije, penzioni in planinske koče, kjer ponujajo domače jedi, med njimi zgornjesavinjski želodec. Ljubitelji gora imajo na voljo 18 označenih planinskih poti, ki se iz doline vzpenjajo proti vrhovom.
Praktične informacije
- Lokacija: Občina Solčava, zgornja Savinjska dolina.
- Dostop: z avtoceste A1 izvoz Logarska dolina, nato mimo Mozirja in naprej po dolini Savinje skozi Luče in Solčavo. Iz Kranja se lahko pripeljemo tudi čez Jezersko, kratek odsek skozi Avstrijo in Pavličevo sedlo. Poleti ob sobotah, nedeljah in praznikih vozi iz Celja do Logarske doline avtobus Savinjska bus, ki brezplačno pelje tudi kolesa. Vozni red je na savinjska-bus.si.
- Vstopnina in parkiranje: vstopnino plačajo le vozniki motornih vozil: osebni avtomobil 10 €, motorno kolo 7 €, kombi 20 €, avtobus 70 € (cenik 2026 na uradni strani parka). Vstopnina vključuje parkiranje v dolini. Pešci in kolesarji vstopajo brezplačno.
- Kdaj obiskati: vse leto. Vstopnino pobirajo od aprila do oktobra, poleti najdlje. Jeseni so barve gozda najlepše, pozimi pa je dolina mirna in primerna za tek na smučeh.
- Trajanje: Pot po Logarski okoli 3 ure, za cel izlet z ogledom slapov si vzamemo dan.
- Primerno za: družine, sprehajalce, kolesarje, planince in alpiniste.
- Informacije: TIC Logarska dolina (sezonsko) in TIC Center Rinka v Solčavi.
- V bližini: Robanov kot, Po poteh Robanovega Joža, Solčava in Občina Solčava.
