Atrij mestne hiše z znamenitimi arkadami
Vsako soboto je v mestni hiši voden ogled, z vodičem ali vodičko oblečeno v tradicionalno ljubljansko nošo. Ogled traja slabo uro in ogledamo si atrij mestne hiše z Narcisovim vodnjakom. Veliko sejno dvorano, poročno dvorano in banketno dvorano.
Narcisov vodnjak (spodaj levo) je delo kiparja Francesca Robbe. Naredil ga je po naročilu ljubljanskega magistrata pred cesarjevim obiskom v Ljubljani. Vodnjak je bil sprva na gradu Bokalce.
V predverju je ohranjen kip Herkula (zgoraj desno) iz 17. stoletja, ki je včasih stal sredi Starega trga. Ob stopnišču je spomenik župana Ivana Hribarja (1851 – 1941). Županoval je od leta 1896 do 1910 in je slovel kot vztrajen zagovornik napredka. Za postavitev mestnega vodovoda, so mu podelili častno meščanstvo. Leta 1941 mu je okupator ponudil, da bi postal ponovno župan, vendar je odklonil in se še istega dne vrgel v Ljubljanico.
Toda vrnimo se h ogledu mestne hiše. Velika sejna dvorana, kjer se odvijajo seje in modrovanja, ki odločajo o našem mestu in meščanih. V dvorani je tudi plošča z vsemi župani. Na plošči pa ni Leona Rupnika, ki so ga med okupacijo postavili Italijani. V času vojne je Ljubljana priznala samo oblast osvobodilne fronte.
Poročna dvorana, v kateri so številne umetnine. Porok je sedaj tu zelo malo, ker so se preselile na Ljubljanski grad.
Zgoraj desno je umetniška tapiserija "Štirje letni časi". Ob obisku znanega ameriškega predsedniškega para, ko naj bi s predsednikom spregovorili pred tapiserijo, za televizijo, se je prva dama zgrozila, češ to je preveč golote, tapiserijo morajo odstraniti. Na koncu so jo prekrili z belim platnom (po pripovedovanju vodičke).
Iz poročne dvorane vodi skrivni izhod na Ljubljanski grad. Arhitekt Plečnik je imel idejo, da bi grad in mestno hišo povezali. Ogledali smo si še Banketno dvorano, kjer se dogajajo uradni sprejemi in kjer je prav tako več umetniških del.
Opisala sem prostore, ki jih lahko obiskovalci vidimo v spremstvu vodiča. V atriju in pritličju mestne hiše pa so organizirane različne razstave, ki si jih lahko ogledamo tudi sami.
O zgodovini same stavbe pa morda kdaj drugič.
Avtorica: Svetlana