Prvo jamarsko društvo je nastalo že leta 1889. v Postojni, ki pa je zelo hitro prenehalo z delovanjem. Širša jamarska dejavnost se je začela leta 1910, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo za raziskovanje jam.
Po dogovoru med slovenskimi jamarji velja, da je jama vsaka naravna votlina, ki je daljša ali globlja od 10 metrov. Na slovenskem imamo zelo veliko raziskanih jam. Že Janez Vajkard Valvasor je leta 1689. v Slavi vojvodine Kranjske, zbral in objavil podatke za okoli 70 jam z našega krasa. Vsako leto jamarji raziščejo nekaj novih jam. V Beli krajini, na primer, je bilo leta 1960. registriranih 31 jam, danes jih je čez 200. In takih primerov imamo v Sloveniji še veliko.
Začetnik slovenske speleologije je, v Postojni rojeni, Luka Čeč. Aprila 1818. je odkril pot, v do takrat še neznani del Postojnske jame. Leta 1831. pa je Luka Čeč v Postojnski jami, našel prvega jamskega hrošča. Luka Čeč je umrl na današnji dan 31. julija 1836. za posledicami kuge.
V Sloveniji imamo kar nekaj turističnih jam. Med njimi svetovno znana Postojnska jama, Škocjanske jame, ki so delo ponikalnice Reke. Jama Pekel, pri Šempetru. Jama Vilenica, ki se v nekaterih publikacijah omenja kot turistična jama že leta 1633. Taborska jama, na Dolenjskem, ki je za obiskovalce odprta že od leta 1927.
Vir: Jamarska zveza Slovenije, splet