Ko je leta 1856 čezenj zapeljal prvi vlak, je veljal za tehnično in arhitekturno mojstrovino. 561 metrov dolg se je v dvojnih lokih dvigal 38 metrov visoko. 4000 v barjanska tla zabitih hrastovih pilotov, 24 obokanih stebrov, 31 tisoč kubikov kamnitih blokov, 5 milijonov opek. Kot pomembno strateško točko in oskrbovalno vojaško pot ga je ob začetku druge svetovne vojne najprej delno porušila umikajoča se starojugoslovanska vojska. Italijani so ga sicer hitro spet usposobili za promet, večmesečna zavezniška bombardiranja ob koncu leta 1944 pa so ga dokončno izbrisala. Danes na gradbeno mojstrovino 19. stoletja spominja le še osameli steber, okoli katerega je kasneje zrasel novi del Borovnice.
