Domov arrow Novice arrow Veliki Slovenci arrow Jožef Stefan - slovenski fizik, matematik, pesnik
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Jožef Stefan - slovenski fizik, matematik, pesnik

Natisni E-pošta

Jožef Stefan
Jožef Stefan
Stefan Jožef (tudi Štefan) – slovenski fizik, matematik, pesnik

Jožef Stefan se je rodil leta 1835 v majhni vasi Sv. Peter v bližini Celovca, umrl je na Dunaju leta 1893. Gimnazijo je obiskoval v Celovcu in to v letih, ko je slovenščino na tej gimnaziji poučeval Anton Janežič, ki je vodil tudi literarni krožek. Kot najboljši maturant se je leta 1853 vpisal na filozofsko fakulteto univerze na Dunaju, kjer je začel študirati matematiko in fiziko, hkrati pa je poslušal tudi predavanja iz jezikoslovja pri prof. Franu Miklošiču.

Že kot dijak in kot študent je bil zelo aktiven tudi v književnosti. Pisal je domoljubne, narodnobuditeljske, razpoloženjske, ljubezenske in razmišljujoče pesmi in prozne sestavke. Objavljal jih je v različnih slovenskih časopisih in revijah. Njegove pesmi, tudi še ne objavljene, je posmrtno leta 2002 v posebnem Zborniku izdala Slovenska matica. S člankom O domačem slovstvu (Prijatel, 1855) je za tri leta prehitel Levstikov literarni program v Popotovanju od Litije do Čateža. Tudi prevajal je, in sicer iz nemščine, češčine in ruščine.
Po letu 1859 se je v celoti posvetil znanstvenemu delu, pri čemer je izsledke iz še ne dovolj pojasnjenih razlogov objavljal izključno v nemščini. Še prej leta 1857 je opravil profesorski izpit iz matematike in rigoroz iz fizike, leto za tem pa še filozofski rigoroz in študij končal z doktoratom; nato je bil habilitiran iz matematike in fizike. Z uspešnim raziskovalnim delom in razpravami o izsledkih si je pridobil tolikšen ugled, da je bil že leta 1860 izvoljen za dopisnega člana Akademije znanosti na Dunaju. Zanj so osnovali tudi profesorsko mesto, ki ga je zasedel leta 1863, kot najmlajši redni profesor v Avstriji. Čez dve leti je postal še direktor fizikalnega inštituta filozofske fakultete in redni član Akademije znanosti. V letih 1876 – 77 je bil tudi rektor univerze.

Jožef Stefan kot raziskovalec

Kot raziskovalec se je Stefan izkazal tako pri eksperimentalnem kot pri teoretičnem delu. Najprej je proučeval mehaniko in optiko, za kar je tudi prejel Liebnovo nagrado. V zrelih letih se je vse bolj posvečal elektro in termodinamiki in prav na teh področjih je dosegel največje uspehe. Prvi je uspešno izmeril prevajanje toplote v plinih in s posebno napravo diatermometer (leta 1872) najprej določil toplotno prevodnost zraka, kasneje pa še toplotno prevodnost drugih plinov. Ugotovil je, da ta prevodnost ni odvisna od tlaka. Na osnovi poskusov je prišel do spoznanja, da segreta telesa oddajajo toploto s sevanjem in se pri tem ohlajajo. Na podlagi merjenj, ki jih je opravil J. Tyndall je sklepal, da oddaja segreto telo toplotni tok, za katerega je izračunal, da je sorazmeren s četrto potenco absolutne temperature.
Tako je leta 1879 pravzaprav odkril zakon narave, ki je po njem dobil ime Stefanov zakon, uveljavljati pa se je začel šele potem, ko ga je teoretično razvil Stefanov učenec Boltzmann leta 1884 (Stefan – Boltzmannovov zakon). Ta zakon velja le za črno telo, ki vso vpadlo svetlobo absorbira in pri dani temperaturi seva najmočneje od vseh teles. V zakonu je določil tudi koeficient, ki je po njem dobil ime Stefanova konstanta. Z zakonom je ugotovil, da temperatura sončevega površja znaša okoli 5.500 stopin celzija.
O tem, kako vsestranski raziskovalec je Stefan bil priča tudi dejstvo, da je bil najprej 10 let član, v desetletju med 1877 – 87 pa tudi predsednik komisije za raziskovanje fizikalnih razmer v Jadranskem morju. Bil je tudi predsednik prvega avstrijskega elektrotehničnega društva. V optiki je raziskoval interferenco, lom in polarizacijo svetlobe ter proučeval izhlapevanje in difuzijo plinov. O svojih izsledkih je objavil ok. 80 znanstvenih člankov, večinoma v poročilih dunajske akademije znanosti. Jožef Stefan prav gotovo spada med najpomembnejše fizike 19. stoletja. Je tudi edini Slovenec, po katerem je dobil ime kak fizikalni zakon.

Institut Jožef Stefan

Po Jožefu Stefanu pa je dobil ime tudi največji slovenski znanstveno raziskovalni institut, ki zaposluje okoli 800 ljudi. V začetku leta 2006 je bilo med njimi 369 doktorjev znanosti, 39 magistrov in 226 sodelavcev z univerzitetno izobrazbo. Institut je bil ustanovljen leta 1949 in od tedaj naprej neprenehoma raste in se razvija. Jožefa Stefana institut počasti z vsakoletno organizacijo Stefanovih dnevov, ki potekajo v tednu okrog 24 marca, rojstnega dneva velikega slovenskega fizika. V tem tednu potekajo znanstvena in umetniška srečanja na najvišji ravni ter dan odprtih vrat.

Institut vsako leto podeli znak Jožefa Stefana avtorjem najbolj odmevnih doktoratov iz naravoslovnih in tehniških ved ter ved o življenju. Vsako leto podeli tudi Častno listino Instituta Jožef Stefan organizacijam in posameznikom, kot priznanje za uspešen prenos znanstvenih in tehnoloških dosežkov, ustvarjenih na Institutu, v družbeno in gospodarsko življenje. Institut je soustanovitelj Univerze v Novi Gorici in Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Sodeluje tudi z Univerzo v Ljubljani in Univerzo na Primorskem.

Avtor: Tomaž Štefe

Povzeto po reviji Moja Slovenija

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008