Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Uršlja gora
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Uršlja gora

Natisni E-pošta

Podružnična cerkev sv. Uršule

Uršlja gora
To pot poromajmo k najvišje ležeči cerkvi v Sloveniji, na Uršljo goro. Triglavska kapela sicer leži višje, a se po velikosti z visokogorsko katedralo, kakor bi lahko imenovali cerkev sv. Uršule, ki je dala ime Plešivcu, ne more primerjati. Na višino 1698 metrov lahko pridete z različnih strani. Na eni od poti boste videli vdolbine v skalah, ki so sled stopinj sv. Uršule, ali pa jamice, kjer so odtisi njenih kolen (kdor bo vanje stopil, ne bo več čutil bolečin v nogah, pravi legenda). Mi pojdimo po tisti, ki pelje iz Kotelj mimo samotnih gorskih kmetij proti Naravskim ledinam in naprej v senci spoštovanja zbujajočih mogočnih smrek, macesnov in bukev, proti vrhu.

Legenda s Pohorja pripoveduje, daje Uršula pribežala z Jutrovega in se zatekla na Pohorje, a tam ni imela obstanka. Vseskozi jo je vleklo na lepi Plešivec, ki ga je občudovala s Pohorja. Končno seje odločila, da se na njem naseli. Tu pa je srečala povodnega moža, ki je kraljeval v Črnem jezeru. Ker ni maral Uršule v svoji bližini, se je z jezerom vred preselil k Velikim Kopam na Pohorje, kjer je jezero še danes. Na gori pa je cerkev sv. Uršule. Zakaj so naši predniki postavili svetišče na taki višini?

Zgodovina pripoveduje, da so se davnega leta 1570 zbrali na kmetiji Florjana Plešivčnika in njegovega sina Antona kmetje, gospodarji s pobočij Plešivca. Plešivčnik, Macigoj, Naravnik, Šisernik, Vernišek, Močilnik in Prevolnik so se dogovorili, da bodo sezidali na Gori tak božji hram, da v sedmih okoliških deželah ne bo tako velike cerkve na taki višini. Rekli so, da petih reči pod plaščem sv. Uršule nikoli ne manjka: dobrotIjivosti, kruha, mošta, volne in 'ta prave krščanske vere'. V tistih dneh je vladala v naših krajih velika zmeda. Nova vera, protestantizem, se je širila po mestih. Preganjala je Ijudske pobožnosti in grmela proti tistim, katere so imeli preprosti Ijudje najraje: proti Mariji in svetnikom. Oklenili so se je tudi slovenjegraški purgarji. Da bi se vrnili stari časi, so se trdni kmetje obrnili k sveti Uršuli in začeli zidati.

Leta 1601 je skozi Guštanj potoval ljubljanski škof Hren, ko se je vračal z nove maše v Dobrli vesi v Podjuni. Ko je škof zvedel za zidavo nove cerkve na Plešivcu, se je kar takoj odločil za ogled. Videl je brez načrta narejeno cerkev, zato je dal potrebna navodila. Dela so po tem obisku hitro končali in na nedeljo, 18. avgusta 1602, je škof cerkev in tri oltarje v njej že posvetil. Sedem let po tistem je posvetil še štiri oltarje. Ko je bil tretjič na Gori, je menda ves dan birmoval. Božja pot je ob takih obiskih še bolj zaslovela. Sem so prihajali iz vseh krajev in dežel, zato so okrog cerkve postavili več hiš za zavetišče romarjem in duhovnikom. V drugi svetovni vojni so partizani te hiše požgali, da jih ne bi uporabljali Nemci. Po vojni je bil obnovljen le planinski dom, drugo je ostalo v razvalinah.

Danes nas na Gori pozdravi obnovljena cerkev. Vsa bela se sveti, kakor da bi jo pozidali pred nekaj leti. Njena notranjščina pa je bolj skromna, kakor je bila v Hrenovih časih. Vlaga in viharji (tudi zgodovinski) so marsikaj uničili. V baročnem oltarju pa še danes pozdravlja romarja sv. Uršula, ki ima pod svojim plaščem tistih znanih enajst tisoč devic, kakor ji jih je prepisovanje knjig v davnih časih pomotoma pripisalo.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad Stari trg pri Slovenj Gradcu, Stari trg 57, 2380 Slovenj Gradec
Satelitska slika Uršlje gore in okolice

Dostop:

z avtom iz Kotelj po cesti do koče na Naravskih ledinah, nato peš, lahko tudi po drugih poteh.

Glavni shod:


lepa nedelja (zadnja nedelja v avugustu).

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Slovenj Gradec  romarska pot  sv. Uršula  Štajerska  škofija Maribor 
Komentarjev
Dodaj novIšči
orehek - vliz@zpiz.si   | 194.60.74.xxx | 2007-05-17 06:27:49
greva v soboto sem?
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008