Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Limbarska gora
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Limbarska gora

Natisni E-pošta

Podružnična cerkev sv. Valentina

Limbarska gora
Med pregovorne znanilce pomladi je slovenska ljudska govorica uvrstila tudi sv. Valentina. Star pregovor pravi: Svet' Valentin 'ma ključe od korenin. Na njegov god, 14. februarja, ljudje že dobro občutimo, da moč zime pojenjuje in da sonce počasi in vztrajno zmaguje nad snegom in ledom. Zahodni, posebno angleško govoreči svet, pozna svetega Valentina zaradi praznika zaljubljencev, ki ga ta dan obhajajo. To je srečen dan, ko si ljudje izmenjujejo čestitke in darila. Pri nas je sveti Valentin glasnik in posrednik božje dobrote. Vedno so ga imeli za priprošnjika zoper telesne slabosti in kužna obolenja. Z zgodbo, da je vrnil zdravje otroku z mrtvoudom in padavico, je prišla k nam navada, da se mu priporočajo božjastni bolniki. Tudi romarji so ga razglasili za svojega zaščitnika.

O svetem Valentinu vemo zelo malo. Gotovo je le to, da je bil mučenec v času zadnjih preganjanj v rimskem cesarstvu. Staro izročilo tudi pravi, da je bil duhovnik. Zato ga upodabljajo v mašnem plašču s palmovo vejo v roki in božjastnim dečkom ob vznožju. Njegova cerkevje stala že v 4. stoletju pri Milvijskem mostu pred Rimom. Tam so zdaj le razvaline. Romarji pa še lahko obiščejo njegov grob v cerkvi sv. Praksede blizu bazilike Marije Snežne.

Kljub močnemu vplivu nemškega sveta, kjer bolj časte škofa Valentina iz Passaua, je vendarle češčenje rimskega mučenca pri nas bolj razširjeno. Na Slovenskem ima kar enajst cerkva, še več pa oltarjev in kipov. Med najbolj znanimi cerkvami je božjepotna sv. Valentina na Limbarski gori nad Moravčami. Na 768 metrov visokem grebenu med Moravško dolino in črnim grabnom, kjer gre cesta na Trojane, se dviga njena stavbna gmota. Od tod je čudovit razgled na vse strani, zato je priljubljena izletniška točka. Že okrog 1156. so se v bližini utrdili limbarski gospodje. Ime so dobili po gradu, ki so ga imenovali Lilienberg. Zadnjega gospodarja limbarskega gradu so konec 15. stoletja ubili na pokopališču v Mekinjah. Grad je nato propadel in Valvasor ni o njem našel sledu.

Čas zidave prve limbarske cerkve bi lahko povezali z zidavo gradu, a zato ni nobenih oprijemljivih podatkov. Prvič je omenjena leta 1667, ko je bila postavljena prednica današnje baročne lepotice. Ker je prihajalo vse več romarjev, je postala premajhna. Posebno še potem, ko je papež Klemen XI. leta 1718 potrdil ustanovno listino bratovščine sv. Valentina s sedežem pri cerkvi. Njena gmotna podlaga je pomagala, da so se odločili tu gori zidati novo cerkev. To delo so zaupali takrat najbolj znanemu gradbeniku Gregorju Mačku. Maček, ki je imel za seboj bogate izkušnje gradenj na Šmarni gori, v Dobrovi, Komendi, Šmartinu pri Kranju, jo je zasnoval okrog leta 1735 in velja po sodbi naših strokovnjakov za najzrelejše med vsemi njegovimi deli.

Na pročelju vas danes pozdravlja lopa z lepo obdelanimi stebri. Ta je dajala zavetje romarjem. Na velikih romarskih shodih so bile v njej maše za množice, ki niso mogle v cerkev. Zato so tukaj postavili čudovit kamnit oltar z bogatimi štukaturami. Nedavno obnovljen, nas pritegne s svojo svežino in baročno igrivostjo. Skozi glavna vrata vstopimo v cerkev. Prevzameta nas njena velikost in arhitekturna skladnost. Odlikuje se po razpotegnjenem osmerokotnem prostoru, listnati kupoli, poglobljenih oltarnih nišah, ki so se prilagodile ladji, in posebni osvetljavi. Vse štiri kapele so z oltarji postavljene diagonalno na os cerkve in so osvetljene z južne, gledalčevim očem zakrite strani. Tako se zdi, da prihaja v prostor mehko razpršena svetloba kakor izza zagrinjala. Posebnost so tudi korne empore, ki jih ugledamo šele izpred oltarja.

Baročno arhitekturo v ladji dopolnjujejo kamniti oltarji s slikarijami. Posvečeni so sv. Tilnu, Materi božji, angelu varuhu in sv. Valentinu škofu. Posebno dragoceni sta Metzingerjevi sliki Marijinega kronanja in sv. Tilna. Freske, ki so bile verjetno Jelovškovo delo, je pred sto leti preslikal Matija Koželj. Glavni oltar je lesen in narejen v klasicističnem slogu okrog leta 1800. V njem je v naravni velikosti kip sv. Valentina. Medaljon nad njim ima napis: Sv. Valentin je prejel dva darova. Angela z napisi ob svetniku povesta, katera dva: dar spreobrnjenja grešnikov in dar čudežev nad bolniki.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad Moravče, Trg svobode 14, 1251 Moravče.
Satelitska slika cerkve sv. Valentina in okolice.

Dostop:


z avtom iz Moravč (smer Gabrje, Hrastnik, Limbarska gora) ali z več strani peš.

Glavni romarski shodi:


sv. Valentin (14. februar), binkošti, tretja nedelja v juniju (pred godom Janeza Krstnika), angelska nedelja (prva v septembru).

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Gorenjska  Moravče  nadškofija Ljubljana  romarska pot  sv. Valentin 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008