Doma Izleti Parki Krajinski park Nanos

Krajinski park Nanos

Pod Grmado (1207 m)

Po južnih in zahodnih obronkih Nanosa

Kljub temu, da se Nanosova Pleša (1262 m) niti ne ponaša z nadpovprečno nadmorsko višino, je priljubljen planinski cilj številnih pohodnikov, še zlasti pozno jeseni in zgodaj spomladi. Že res, da je Pleša izrazit vrh Nanosa: od tod se ob lepem vremenu odpre razgled domala na vso jugozahodno Slovenijo, celo v Furlanijo in proti Benetkam. A nanonški masiv, ki zajema okrog 65 km2, je več kot samo »pleša«. Je neokrnjena planota, bogata s favno in floro ter kulturno in naravno dediščino, ki je od leta 1987 zavarovana kot krajinski park – Južni in zahodni obronki Nanosa v obsegu 2632 ha.

Zahtevna plezalna pot na Gradiško Turo S hitrostjo primorske burje …

bi morali začeti spoznavati številne poti, ki vodijo na Plešo in dalje po hribovju, pa še bi kakšna ostala neprehojena in mogoče za koga celo nedosegljiva. Kot npr. že kar prava plezalna pot, ki vodi z Gradišča pri Vipavi na Gradiško Turo (793 m) in dalje čez Sleme do znane kmetije Abram, kjer pa se bomo prej ali slej znašli tudi mi – četudi bomo kline in jeklenice prepustili izkušenim plezalcem. Zato se zaenkrat le ozrimo po skalnati vzpetini na zahodnem robu nanoške planote nad Vipavsko dolino in se ustavimo v Vipavi, kjer se meja krajinskega parka tudi konča. V Vipavi sledimo kažipotom (zaenkrat še z avtomobilom) za Vrhpolje, kjer pa se lahko že odločimo za tematsko pešpot Vipavska Bela, ki nas pripelje do začetka krajinskega parka v Podraška bajtaSanaboru ali pa se peljemo vse do Abrama, kjer se priključimo Slovenski planinski poti (SPP), ki nas bo peš popeljala mimo obeh Hribačev do Vojkove koče tik pod Plešo (2h). SPP nas od tod vodi na Razdrto po položni poti mimo cerkve sv. Hieronima. Malo nad cerkvijo nas kažipot usmeri proti Podnanosu in Vipavi ter nas po robu planote Rebrnice pripelje do lovskega doma, kjer izberemo pot mimo Podraške bajte do Abrama. Kdor pa si želi samote, se lahko poda na malo manj znano pot, ki pelje iz vasice Strane. Pot na Plešo, prične se pri cerkvi sv. Križa, vodi mimo cerkvice sv. Brikcija (Brica). Po njej pa se lahko povzpnemo tudi na najvišjo nanoško vzpetino Suhi vrh (1313 m).

Cerkev sv. Hieronima na zahodni strani Grmade, na vzhodnem pobočju NanosaSv. Hieronim – vzornik prevajalcev

Cerkev sv. Hieronima, ki leži na zahodni strani Grmade, je še vedno kažipot, samo da ne več mornarjem. Ob njeni rustikalni podobi se ustavljajo številni planinci in romarji. V vasici Strane pa je pod znamenitim starim tisovcem, ki stoji še danes, po legendi pridigal sam Hieronim. Sveti Hieronim (cerkveni učitelj, * 347 [verjetno], Stridon, † 30. september 419 ali 420, Betlehem, Palestina) je vzornik vseh prevajalcev Svetega pisma s svojimi tremi pravili, ki še vedno veljajo, in ta so: 1. razumeti original-izvirnik, 2. prevesti zvesto, to Na Taboru v Vipavipomeni, ne ohlapno, ne suženjsko, in pa 3. upoštevati lepoto jezika, v katerega prevajaš. Sveti Hieronim je bil rojen v mestu Stridonu, za katerega pa se do sedaj ni vedelo, kje je bilo. Prof. dr. Rafko Valenčič se že vrsto let z veliko ljubeznijo in znanstveno vnemo posveča raziskovanju življenja sv. Hieronima. Sad njegovega dolgoletnega raziskovanja je knjiga Sveti Hieronim – mož s Krasa, v kateri mesto Stridon z veliko verjetnostjo postavlja na področje današnje Pivke v bližini Šilen Tabora nad Zagorjem pri Knežaku.

Slovenske Benetke

Izvir Vipave Mimo Vipavske doline se ne smemo kar ravnodušno odpeljati. Med drugim se lahko ustavimo v rojstnem kraju duhovnika, orgelskega virtuoza in avtorja slovenske državne himne Stanka Premrla (28. 9. 1880 – 14. 3. 1965) v Podnanosu, kjer so mu 25. junija 2005 odkrili doprsni kip. Sedem kraških izvirov reke Vipave in kamniti mostovi v Vipavi pa veljajo celo za Benetke v malem. Nad njimi pa Stari grad vrh strmega hriba nad trgom iz 12. oz. 13. stoletja. Tudi Vipava se ponaša z znamenitimi Slovenci. Tu sta se rodila Žiga Herberstein (Vipava, 23. 8. 1486 – Dunaj, 28. 3. 1566, Dunaj), pisec znamenitih  Moskovskih zapiskov ter protestantski pisatelj in teolog Sebastijan Krelj (Vipava, 1538 – Ljubljana, 25. 12. 1567).

Želite izvedeti več

Doprsni kip Stanka Premrla v Podnanosu Na spletnih straneh boste lahko spoznali rodovitno in vinorodno Vipavsko dolino. Knjiga Št. Vid – Podnanos (Nova Gorica, 1996) prinaša številne prispevke o kraju in njegovi zgodovini. Med planinskimi vodniki omenimo knjigo Andreja Mašera 50 zavarovanih poti (Ljubljana, 2000), kjer je opisana Gradiška Tura. Pri spoznavanju krajinskega parka pa bo nepogrešljiv zemljevid Ajdovščina-Vipava (1 : 50 000), kjer so med drugim vrisane in opisane številne planinske poti ter predstavljeni kulturni in naravni spomeniki.

Avtor: Alenka Veber

[wpgmza id=”5″ marker=”48″ zoom=”11″]

Objave iz iste kategorije: