Naš še ne štiriletni Benedikt ima zelo rad ljudske pesmice iz knjige Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice. Še posebej mu je všeč tista Križ kraž, kralj Matjaž, daj mi groš, bom kupil nož, zato je kar zastrigel z ušesi ob novici, da gremo na obisk h kralju Matjažu. Seveda ob tem ni šlo brez vprašanj. »Kje pa živi kralj Matjaž?« ga je zanimalo. »V tej votlini,« sva mu pokazala na fotografiji. Nekaj trenutkov je opazoval kralja, naslonjenega na mizo, potem pa vprašal: »Ali je kip?« Ker sva odgovorila, da bo že videl, ko bomo prispeli tja, je bilo vprašanje: »Ali je kip?« rdeča nit našega potepanja po Koroški.
Med cestami, ki peljejo iz osrednje Slovenije na Koroško, nam je
najljubša tista čez Šoštanj in Zavodnje, saj gre skozi kraje, ki jih
drugače zlepa ne bi obiskali. Seveda je tudi na njej treba otrokom
pokazati kakšno zanimivost in jim privoščiti postanek, da jim dolga
vožnja hitreje mine. Tako smo se na prelazu Črnivec čudili posledicam
poletnega neurja, v Gornjem Gradu smo se ustavili na otroškem igrišču,
v Šoštanju pa smo opazovali mogočne dimnike, v katerih bi se naša
hišica kar izgubila. Zaradi vsega tega se je potovanje malce zavleklo,
vendar smo na Koroško prispeli dobre volje.
Votlina kralja Matjaža leži blizu Doma na Peci (1665 m). Ker je ob treh
majhnih otrocih misel na vzpon iz doline utopija, smo se odpeljali
proti parkirišču Jakobe visoko na pobočjih Pece. Po trikilometrskem
vzponu iz doline se cesta otrese dveh odcepov: prvi pelje h Koči na
Pikovem in k cerkvi sv. Helene, drugi pa k okrepčevalnici Pri Matjažu.
Pri tej se lahko dogovorimo za jahanje, igranje odbojke na mivki,
ribolov, piknik in
še marsikaj drugega, pozimi pa si lahko ogledamo
tradicionalno zidanje snežnih gradov. Za še ne šestletnega Jakoba je
bilo veliko doživetje obisk indijanskega tabora, v katerem so počitnice
preživljali gojenci Centra za usposabljanje, delo in varstvo iz Črne na
Koroškem. Za vstop v indijanski šotor ni bilo treba zbrati veliko
poguma, v votlini, kjer nam je prišel nasproti jamski škrat
Perkmandelc, pa je bilo fantoma sprva kar tesno pri srcu. V temi, ki so
jo prežarjali plamenčki sveč, so nenadoma zadoneli polglasni koraki.
Fanta sta se prijela za roke, se negotovo spogledala in stopila korak
nazaj. Toda rdeče oblečeni škrat si je kmalu pridobil njuno
naklonjenost. Povedal jima je zgodbico o pohlepnih rudarjih, dal
vsakemu bombon, nato pa počasi krenil nazaj v temačno podzemlje.
Dan se je prevesil že v popoldne, ko smo po vijugasti gozdni cesti
prispeli do parkirišča. Fanta sta se takoj oborožila s palicami,
osemmesečni Mihael pa je zaspal v nahrbtniku. Označena pot, ki se s
parkirišča požene navkreber, je široka in pelje večinoma med drevjem.
Na prvem razcepu zavijemo v desno, na drugem gremo naravnost, potem pa
nas čaka le še vzpon do planinske koče. Za otroke hoja po tej poti ni
preveč naporna ne predolga – še zlasti, če jih zamotimo z zgodbo o
kralju Matjažu, jim razkrijemo kakšno gozdno skrivnost in naberemo pest
malin. Steza, ki pelje od koče do votline, je ponekod malce ožja in
preprežena s koreninami, zato je dobro otroke držati za roko. Jakob se
je ves čas veselil, da bo lahko imel v votlini čelno svetilko, Benedikt
pa se je še vedno spraševal, ali je kralj Matjaž živ. Ko je potem zrl v
kip Marjana Keršiča – Belača, sploh ni bil posebej razočaran. Saj je
vendar že velik fant, zato je slutil, da je v votlini le kip.
Med vračanjem proti domu smo v središču Črne odkrili še votlino z
nagačenim medvedom. Fanta sta bila navdušena, a malce zbegana, saj
nista bila prepričana, če zverina ni živa. Kljub vznemirljivemu
srečanju sta potem že po nekaj kilometrih vožnje sladko zaspala. Ko smo
naslednji dan obujali spomine na izlet in risali tisto, kar smo si
najbolj zapomnili, smo presenečeno ugotovili, da je medved v otroških
očeh kar malce zasenčil kralja Matjaža.
OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: parkirišče pod Domom na Peci.
Dostop: V središču Črne na Koroškem zavijemo v levo proti Koprivni, čez
dobra dva kilometra pa v desno proti Podpeci. Ko se cesta izvije iz
grape, prispemo do odcepov proti Koči na Pikovem in okrepčevalnici pri
Matjažu. Nadaljujemo naravnost navkreber po gozdni cesti, ki nas v
naslednjih devetih kilometrih pripelje do parkirišča.
Dolžina hoje (skupaj z otroci):
Od parkirišča do Doma na Peci: 1 ura.
Od doma do votline kralja Matjaža: 15 minut.
Vrnitev do izhodišča: 1 ura.
Skupaj: 2 uri in 15 minut.
Primerni letni časi: od pozne pomladi do sredine jeseni.
Zemljevid: Kamniško-Savinjske Alpe 1 : 50.000
Zanimivosti v bližini:
· okrepčevalnica pri Matjažu, kjer se lahko po telefonu 02/870-30-03
in 031-327-395 dogovorimo za jahanje, obisk jamskega škrata
Perkmandelca in še marsikaj drugega;
· cerkev sv. Helene in Koča na Pikovem (992 m);
· votlina z medvedom v središču Črne na Koroškem;
· turistični rudnik in muzej Podzemlje Pece (med Mežico in Črno na Koroškem).
Novice 
V Votlini kralja Matjaža pa še nisem bila, bo treba kdaj pogledat... 