Domov arrow Novice arrow Gospodarske novice arrow Slovenski gospodarski tokovi oktober 2008
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Slovenski gospodarski tokovi oktober 2008

Natisni E-pošta

V mesecu septembru so se tako v Sloveniji kakor tudi v globalnem svetu dogajale in dogodile mnoge stvari, ki so že ali bodo še imele velik vpliv na kvaliteto življenja večine prebivalstva pri nas in v svetu. Razviti del sveta se z velikimi finančnimi injekcijami spopada s krizo na finančnih trgih, pri čemer ni nobene garancije, da bodo te injekcije (v ZDA razpravljajo o 700 milijardah dolarjev) dejansko tudi učinkovale. V času razcveta gospodarstva so mnoge banke na veliko posojale denar in kovale velike dobičke, sedaj v času recesije pa mnoga podjetja in posamezniki nimajo denarja za odplačevanje najetih kreditov. Kar nekaj velikih bančnih verig je zato moralo zapreti svoja vrata.

Bolj kot v poslovanju bank se je pri nas ta kriza odrazila na ljubljanski borzi, ki je podobno kot velike svetovne borze zelo "vestno" sledila trendom na svetovnih borzah. Bančni indeks se je šele po večtedenskem padanju obrnil navzgor, pri čemer je nenavadno to, da so pri nas padale delnice skoraj vseh podjetij, skladov in bank tudi tistih, ki izkazujejo dobre poslovne rezultate. Rezultati poslovanja so potemtakem šele drugotnega pomena pri kotaciji delnice na borzi. Kaj je primarnega pomena pa ostaja še naprej odprto vprašanje.
Nekaj podobnega kot z delnicami na borzi se je dogajalo tudi z vzajemnimi skladi domačih in tujih upravljalcev, saj jim je v zadnjem času skoraj povsem pošla sapa. Postali so povsem neprivlačni za varčevalce, ki so se zato – logično – znova vrnili k bankam, ki ponujajo razmeroma ugodne obresti, zlasti za vezane vloge (depozite). V prvih petih mesecih letošnjega leta so varčevalci vložili več kot 622 milijonov evrov, kar je dve tretjini več kot kot v enakem času lani. Celotni prihranki, ki jih imajo fizične osebe v bankah, so konec maja znašali 13,164 milijarde evrov, kar je 11 odstotkov več kot pred letom dni. V vzajemnih skladih smo Slovenci konec maja imeli samo 2,429 milijarde evrov, kar je 5,3 odstotka manj, kot pred letom dni. Ta vsota se je najbolj intenzivno tanjšala v letošnjem letu.

V Sloveniji smo po štirih letih znova volili in izvolili nov državni zbor, pri čemer je prišlo do velike spremembe v njegovi sestavi, v primerjavi z dosedanjo sestavo. Ta zamenjava, povedano mimogrede, nas bo davkoplačevalce kar močno udarila po žepu. Vlado in vladanje bodo prevzeli novi ljudje, ki bodo morali istočasno prevzeti tudi odgovornost za svoje poteze, kar je bistveno več kot zgolj kritizirati aktualno oblast. Kakšne poteze bodo potegnili in kakšne bodo posledice teh potez za podjetnike in za navadne državljane za sedaj še ni mogoče napovedati, čeprav bi se nekaj tega dalo izluščiti iz programov strank, ki so na volitvah dobile največ glasov.

Kar zadeva zatečeno stanje v slovenskem gospodarstvu je treba reči, da se večina ekonomistov strinja s tem, da je naše gospodarstvo v dokaj dobri kondiciji, za razliko od razmer v drugih ekonomijah, posebej še v največji, ameriški. Prvi izziv za koalicijo bo rebalans proračuna 2009, pravi Mitja Gaspari. Če bo vlado sestavil levi trojček, bo lahko pokazal, kako razume svoje proračunske prioritete: znanje, zdravstvo, šolstvo, zaposlovanje. Med tistimi, ki so najbolj pristojni za oceno stanja v slovenskem gospodarstvu je prav gotovo tudi Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije. Po njegovem mnenju "smo še zelo učinkovito gospodarstvo glede na neučinkovito javno porabo." Investicije, ki so poganjale prehitro gospodarsko rast so bile predvsem v infrastrukturi, kar pa ne zadošča, če jih hkrati ni tudi v tehnološki posodobitvi gospodarstva. Prehitra rast gospodarstva naj bi bila kriva tudi za visoko inflacijo, s čemer pa se vsi ekonomisti ne strinjajo. Z umirjanjem rasti naj bi se zato znižala tudi inflacija, še bolj verjetno pa je, da se bo znižala zato, ker se znižujejo cene nafte in surovin. V vsakem primeru prihaja čas varčnega obnašanja, posebej še pri proračunski porabi. Slovenija je imela lani 2,4 milijarde evrov deficita v zunanjetrgovinski bilanci, njen neto dolg (skupaj javnega in zasebnega sektorja) pa je znašal okoli 7 milijard evrov. Konec aprila letos so skupne terjatve do tujine znašale 29.444 milijonov, skupne obveznosti do tujine pa 36.561 milijonov evrov. Slovenski dolg potemtakem znaša le približno četrtino BDP.

Italija je blizu, Švica je še daleč

Podobno sliko kot je v naravi, daje tudi primerjava razvitosti Slovenije z Italijo in Švico. Kot je navedel predsednik vlade Janez Janša na proslavi ob obletnici priključitve Primorske je bila Slovenija po kupni moči na prebivalca pred 10 leti na 78 odstotkih evropskega povprečja, sosednja Italija pa na 120 odstotkih. Po 10 letih je ta razlika le še 9 odstotnih točk.
Precej bolj neugodna je slika če Slovenijo primerjamo s Švico, oziroma točneje kupno moč slovenskega evra s kupno močjo švicarskega franka. Na inštitutu za ekonomsko diagnozo in prognozo pri mariborski ekonomsko poslovni fakulteti so pod vodstvom Davorina Kračuna izdelali primerjalno študijo cen in plač med Slovenijo in Švico. Pri  tem poudarjajo, da Švica po večini ekonomskih kazalcev precej prekaša tudi najrazvitejše članice EU. Blago je sicer pri nas cenejše za 28, storitve pa celo za 38 odstotkov, a Švicarji vseeno živijo precej bolje kot Slovenci. Povprečna neto plača v Švici znaša 3000 evrov, pri nas pa le 864 evrov. Prejemnik povprečne plače v Sloveniji zato lahko kupi 60 odstotkov manj enakih dobrin kot prejemnik povprečne švicarske plače. V primerjavi z EU ima Švica višjo raven cen, Slovenija pa nižjo. Leta 2007 so v Švici cene porasle le za 0,8 odstotka. Edino po enem kriteriju je Slovenija boljša od Švice, in sicer po kriteriju javnega dolga, ki je v Sloveniji več kot polovico manjši od švicarskega. V Sloveniji znaša le 24,1 slovenskega BDP, v Švici pa se približuje 60 odstotkom švicarskega BDP.

Inflacija na letni ravni je v Sloveniji zdrsnila s 6,9 v juliju na 6 odstotkov v avgustu, vendar je Slovenija še vedno na repu evrske skupine. Razlike pa sedaj niso več tako velike kot so bile v prejšnih mesecih. Najbližji sta Belgija in Malta s 5,4 odstotno stopnjo inflacije, sledijo Ciper s 5,1, Španija 4,9, Grčija 4,8, Finska 4,6 in Italija s 4,2 odstotno inflacijo. Najnižja le 3 odstotna je bila inflacija na Nizozemskem. Povprečje za evrsko območje znaša 3,8 odstotka. Med članicami EU izven evrskega območja so razlike bistveno večje, saj se gibljejo med 4,1 na Švedskem in 15,6 v Latviji. Med postavkami z najvišjimi letnimi stopnjami rasti v EU tudi v avgustu še ostajata transport in stanovanje s 6,3 odstotno rastjo, sledi hrana s 6,2 odstotno stopnjo rasti; le za malenkost dražja so oblačila (0,4) ter izdatki za rekreacijo in kulturo (0,5).

Industrijska proizvodnja v celotni EU se je v juliju že tretjič povrstjo znižala, in sicer za 0,3 odstotka, v Sloveniji celo za 5,4 odstotka. To je tudi največji padec med državami, za katere Eurostat objavlja mesečne podatke. Za bolj optimističen zaključek lahko zapišemo, da se je Slovenija po indeksu dojemanja korupcije pomaknila za mesto navzgor s 27. na 26. mesto in to navzlic velikim, skoraj evropskim razsežnostim korupcije v Sloveniji.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

gospodarski pregled 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008