V zadnjem mesecu dni se je dokončno uveljavilo spoznanje, da je finančna in gospodarska kriza zajela cel svet in da se še poglablja. Zato naslovi člankov kot je tisti v Delu "Hudo bo, in to dlje, kot si predstavljamo," ne presenečajo več. Je pa res, da se krizi navkljub najdejo tudi članki z bolj optimističnimi naslovi.
O težavnosti razmer priča dejstvo, da se voditelji ekonomsko najmočnejših držav vse pogosteje oglašajo in sestajajo in tako posredno dokazujejo, da že sprejeti ukrepi, kot so milijardne injekcije v finančne sisteme, ne zadostujejo.
Postopoma se uveljavlja spoznanje, da je v svetovnem gospodarstvu potrebno uveljaviti nov red, pri čemer še nihče ne ve natančno, kakšen naj ta red bo. Droben namig v smeri novega reda je nakazal John Prescot, 10 let namestnik britanskega premiera Tonyja Blaira, ki je v posebnih nagradah za menedžerje bank, rešene z davkoplačevalskim denarjem, prepoznal obrnjeno logiko Robina Hooda – vzemi revnim in daj bogatim. S tem je povedal, da smo še daleč od pravičnejše delitve dobrin in da je to pravzaprav tisto, kar bo prej ali slej treba vgraditi v nov svetovni red.
Na zelo negativen sprejem so tako v svetovni javnosti, kakor tudi v strokovnih krogih naleteli pozivi nekaterih pomembnih politikov, ki se niso znali ali hoteli izogniti skušnjavam protekcionizma. Tako naj bi Američani gradili mostove le z ameriškim jeklom in Francozi bi z ugodnimi posojili najraje pomagali samo domačim proizvajalcem avtomobilov. Ob tem lahko mimogrede povemo, da je položaj Revoza razmeroma ugoden in to zato, ker izdelujejo najcenejše modele. Slišati je celo, da bodo spet uvedli nočno izmeno in zaposlili več novih delavcev.
Zaostajanje, ki nikogar ne moti
V Slovenijo prihaja kriza s časovnim zamikom, vendar nič manj trdo in grozeče, saj je 70 odstotkov slovenskega BDP vezanega na izvoz, kar pomeni, da je odvisnost od drugih držav zelo velika. Po napovedih bo zaradi gospodarske krize na območju Unije že letos izgubilo delo 3,5 milijona zaposlenih in kot je pred kratkim ugotovil bivši predsednik vlade Janez Janša v Sloveniji vsak dan zgubimo 200 do 300 delovnih mest. Ceno krize potemtakem plačujejo navadni ljudje in še dolgo jo bodo, kajti države se zadolžujejo na račun prihodnih generacij.
Tudi slovenska vlada sprejema ukrepe za ublažitev krize, pri čemer pa celovitega programa za izhod iz krize očitno (še) nima. Zato ga predstavlja po delih, kar zelo moti gospodarstvenike in tudi v strokovnih krogih je slišati veliko pripomb. Glavna protikrizna ukrepa, ki jih je doslej sprejela vlada sta povezana z jamstveno shemo bankam – za izboljšanje kreditiranja gospodarstva. Prvi vključuje državno jamstvo za bančna posojila podjetjem v znesku milijarde evrov, drugi pa individualna poroštva podjetjem, kot pomoč pri pridobivanju posojil, v skupnem znesku pol milijarde evrov. Tretji ukrep je dokapitalizacija SID banke v višini 160 milijonov evrov, nekaj ukrepov pa je usmerjenih tudi v povečanje obratnega kapitala podjetij v sektorjih, ki jih najbolj ogrožajo posledice finančne krize in recesije.
O tem, kako dejansko potekajo stvari v slovenskem in evropskem gospodarstvu še vedno največ pove podatek o gibanju BDP. Časi ko smo govorili izključno o rasti BDP so očitno mimo. Po podatkih Eurostata je v zadnjem četrtletju 2008 BDP tako evrske skupine, kakor tudi celotne EU padel za 1,5 odstotka v primerjavi s tretjim četrtletjem. V primerjavi z istim obdobjem 2007 je bil BDP evrske skupine za 1,2 odstotka manjši. BDP se je v zadnjem kvartalu 2008 najbolj zmanjšal v Litvi (2,4 odstotka) in celo v Nemčiji za 2,1 odstotka, kar je že tretje zaporedno zmanjšanje BDP v Nemčiji. Dosti bolje kot Nemčiji se ni godilo niti drugim velikim evropskim ekonomijam (Italija, Velika Britanija, Francija). Ob koncu leta naj bi evrska skupina po napovedih evropske komisije zabeležila 1,9 odstotni padec BDP.
Industrijska proizvodnja se je decembra lani v evrski skupini zmanjšala za 2,6, v Uniji pa za 2,3 odstotka v primerjavi z novembrom 2008. V Sloveniji so statistiki zaznali 4 odstotno znižanje industrijske proizvodnje, na Slovaškem in Irskem pa celo več kot 10 odstotno znižanje. Primerjava z decembrom 2007 je za Slovenijo zelo neugodna, saj pokaže, da se je industrijska proizvodnja v tem času zmanjšala kar za 17,5 odstotka. To je četrti najslabši rezultat med vsemi članicami EU, medtem ko je evrska skupina v tem času zabeležila 12 odstotni padec industrijske proizvodnje.
Zadnji meseci leta 2008 so bili za Slovenijo precej neugodni tudi z vidika blagovne menjave Slovenije s svetom. Po začasnih podatkih, ki jih je sporočil Državni statistični urad je Slovenija decembra 2008 izvozila za 1178 milijonov evrov blaga, uvozila pa za 1487 milijonov evrov. Ob 79,2 odstotni pokritosti uvoza z izvozom smo tako zabeležili 309 milijonov evrov primanjkljaja. V celem letu se je izvoz v EU zmanjšal za 17,9 odstotka, uvoz iz EU pa je bil manjši za 19,5 odstotka. Delež držav članic EU je pri izvozu padel na 69 odstotkov, pri uvozu pa se je povzpel na 79 odstotkov. V celotnem lanskem letu je Slovenija izvozila za 19,8 milijarde evrov (1,9 odstotka več kot leta 2007), uvozila pa za 22,9 milijarde evrov oziroma 6,7 odstotka več kot leta 2007. Primanjkljaj v blagovni menjavi se je povzpel na 3167 milijonov evrov. Primanjkljaj na tekočem računu bilance je po 11 mesecih 2008 znašal 1826 milijonov evrov, v enakem obdobju predhodnega leta pa 1149 milijonov evrov.
Rebalans proračuna
Logična posledica zmanjševanja prihodkov od predvidenih in povečanja izdatkov iz državne blagajne je rebalans proračuna za leto 2009. Nekaj je k temu prispevalo tudi dejstvo, da je slovenski državni proračun leto 2008 zaključil z negativnim neto položajem do proračuna EU v višini 64,7 milijona evrov.
Po predlogu rebalansa proračuna, ki ga je vlada že sprejela naj bi se v državni proračun nateklo 8,782 miljarde evrov, kar je za malenkost več kot leta 2008. Odhodkov bo skoraj za 800 milijonov evrov več in naj bi se približali 10 milijardam evrov (9,9 milijarde evrov). Proračunski primanjkljaj tako znaša 1,133 milijarde evrov, ali 2,9 odstotka vrednosti BDP. Ob tem niso upoštevani morebitni primanjkljaji v pokojninski, zdravstveni in občinski blagajni, lahko pa se zgodi, da bo gospodarska rast nižja od napovedane. V tem primeru bi se tudi primanjkljaj v Sloveniji povzpel nad 3 odstotke BDP in Slovenija bi se uvrstila med države, ki so prekoračile maastrichtski kriterij treh odstotkov in bi jo zato tudi doletele sankcije.
Ob sprejemu rebalansa proračuna se je predsednik vlade Borut Pahor pohvalil, češ da je vlada našla primerno ravnotežje med razvojnim in socialnim elementom glede na okoliščine gospodarske negotovosti. Pri načrtovanju rebalansa je vlada izhajala iz predpostavke, da se bo gospodarska rast izrazito upočasnila (0,6 odstotka) in inflacija izrazito umirila (1,1 odstotka).
Po daljšem času so se cene življenskih potrebščin v februarju znova povečale, in sicer za 0,5 odstotka, pri čemer gre daleč največji del teh podražitev na račun višjih cen energentov (zaradi višjih trošarin) in le majhen del na račun višjih cen za rekreacijo in kulturo. Na letni ravni je stopnja inflacije poskočila na 2,1 odstotka