Domov arrow Novice arrow Gospodarske novice arrow Slovenski gospodarski tokovi marec 2008
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Slovenski gospodarski tokovi marec 2008

Natisni E-pošta

Inflacija besed(ičenja) o inflaciji se je z nezmanjšano intenzivnostjo in ostrino nadaljevala tudi v februarju. Na zahtevo opozicije je prišlo celo do izrednega zasedanja Državnega zbora na temo inflacije, na kateri so zapravili 11 ur dragocenega časa, ne da bi sprejeli en sam sklep, ki bi kakor koli pripomogel k zmanjševanju inflacijskih pričakovanj. To bo tako ostalo vse dotlej, dokler se razpravljalci ne bodo osredotočili na identifikacijo vzrokov za inflacijo in na iskanje ukrepov za postopno zapiranje prostora za inflacijo.
Sicer je res, da je dosedanja razprava navrgla že celo vrsto vzrokov za inflacijo in nič ne kaže, da se bo vse skupaj ustavilo pri tem. Izumili so celo nekaj novih in zanimivih pojmov, kot npr. agroživilska inflacija. Ta termin zelo rada uporablja vladna stran, ni pa znano, če ga je ta stran tudi izumila. S tem želi povedati, da je za visoko inflacijo pri nas kriva skoraj dvakrat hitrejša rast cen hrane kot v primerljivih državah članicah EU ali/in evroobmočja, hkrati pa želi s tem povedati tudi to, da so za takšen potek dogodkov pri nas najbolj "zaslužni" trgovsko-živilski monopolisti. Hrani in monopolistom praviloma dela družbo še nafta, medtem ko so sistemski, proračunski, ciklični in še drugačni vzroki največkrat potisnjeni v ozadje. Koalicija oziroma koalicijski poslanci so prepričani, da fiskalna politika v letu 2007 ni bila vzrok slovenske inflacije, javnofinančna politika je bila restriktivna in proticiklično naravnana.
Skrajni čas je že, da se zaključi obdobje neproduktivnega razpravljanja in da glavni akterji – koalicija, opozicija, sindikati, delodajalci in Banka Slovenije – sedejo za skupno mizo in se dogovorijo o ukrepih za brzdanje inflacije. Kratkoročno pa je najbolj pomembno, kot piše Miha Jenko, da sindikati in delodajalci v zasebnem sektorju sklenejo dogovor, ki lanske inflacije ne bo prenesel v osnovne plače. V luči napovedane stavke v zasebnem sektorju je to opozorilo še kako pomembno.

Za inflacijo v januarju 2008 smo izvedeli šele 7. februarja in ne zadnji dan v tekočem mesecu, kot je bilo to v lanskem letu. Čeprav so se cene življenskih potrebščin v januarju povečale samo za 0,1 odstotka v primerjavi z decembrom, pa nihče ni navdušen nad tem "dosežkom". Najbolj porazne so primerjave z lanskim januarjem, ko smo imeli opravka deflacijo, oziroma zniževanjem cen. Inflacijskih pritiskov v letošnjem januarju niso mogle nevtralizirati niti običajne januarske razprodaje. Še bolj porazen je "izkupiček" na letni ravni. Na tej ravni (januar 2007 – januar 2008) je bila zabeležena celo 6,4 odstotna rast cen, kar je najvišja stopnja inflacije v zadnjih 5 letih. V januarju so se najbolj povišale cene v skupini "stanovanja", in sicer za 2,8 odstotka, gorivo in energija celo za 4 odstotke. Komaj kaj manj se je podražila tudi hrana in brezalkoholne pijače za 2,6 odstotka, najbolj mleko in mlečni izdelki, povprečno za 9,7 odstotka. Pocenila so se oblačila in obutev.
Letošnji januar se je izkazal še z enim neprijetnim "dosežkom". Borzni indeks SBI 20 je upadel skoraj za 10 odstotkov. Njegova letna rast je bila lani sicer najvišja v zadnjih 10 letih; v prvih 8 mesecih leta 2007 se je okrepil za 91,8 odstotka, nato pa je jeseni padel za skoraj 10 odstotkov, kar je sovpadalo z gibanji na mednarodnih kapitalskih trgih, povezano z mednarodno finančno krizo. Decembrsko rast na borzi pa je v veliki meri povzročila privatizacija ene izmed bank v državni lasti.

Prihaja čas umirjanja gospodarske rasti

Ustanove, ki se ukvarjajo z ocenami gospodarske rasti v svetu so že popravile ocene gospodarske rasti za letošnje leto. Tako je Mednarodni denarni sklad popravil oceno s 4,9 na 4,1 odstotka, v evropski monetarni uniji pa z 2,1 na 1,6 odstotka. Vzroki za to so obračanje gospodarskega cikla, zlasti v ZDA – namesto 1,9 naj bi bila gospodarska rast v ZDA samo 1,5 odstotna – in pretresi na finančnih trgih. Do umirjanja gospodarske rasti bo očitno prišlo tudi pri nas. Kot so povedali na Uradu za makroekonomske analize in razvoj sta se pri nas že začela umirjati izvoz in rast v predelovalnih dejavnostih, ter deloma tudi v gradbeništvu.
Po visoki oktobrski rasti (12,8 odstotka) se je v novembru medletna rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih upočasnila na 3,8 odstotka. Visoko rast so ohranile predvsem izrazito izvozno usmerjene panoge, predvsem kemična in avtomobilska industrija. Povprečna mesečna rast je kljub temu dosegla 9,8 odstotka. Proti koncu leta sta se umirjali tudi rast zaposlovanja in produktivnosti. Sedaj je že znano, da je povprečna brezposelnost v letu 2007 znašala 7,7 odstotka. V povprečju je bilo lani število brezposelnih v primerjavi z letom 2006 nižje za skoraj 17 odstotkov.

Še občutneje kot v novembru je blagovna menjava s tujino nazadovala v decembru 2007. Izvozili smo za 1,37 milijarde evrov blaga (za 2,7 odstotka več kot decembra 2006), uvozili pa za 1,67 milijarde evrov, ali za 1 odstotek več. Navzlic zmanjšanju uvoza se je nabralo za skoraj 300 milijonov evrov primanjkljaja, oziroma za 12 odstotkov več kot decembra lani. V celem lanskem letu je Slovenija izvozila za 19,35 milijarde evrov blaga (za 15,5 odstotka več kot leto prej), uvozila pa za 21,41 milijarde evrov blaga, ali za 16,7 odstotka več kot leta 2006. Uvoz je torej prekašal izvoz za 2,06 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom se je od predlanskih 91,6 odstotka spustila na 90,4 odstotka.
V države EU je šlo 70,6 odstotka našega izvoza (13,65 milijarde evrov), v druge države pa 5,70 milijarde evrov. Iz držav EU je prišlo 78,9 odstotka vsega našega uvoza (16,88 milijarde evrov), iz drugih držav pa 4,53 milijard evrov. Primanjkljaj v menjavi z EU je torej znašal kar 3,23 milijarde evrov. V menjavi z drugimi državami smo imeli lani za 1,17 milijarde presežka, oziroma za 29,6 odstotka manj kot predlani.

Povprečna bruto plača je v 11 mesecih dosegla 5,9 odstotno nominalno rast, kar pomeni, da je zaostajala za predvideno rastjo produktivnosti dela (6,5 odstotka). Visoka rast plač je bila zabeležena zlasti v novembru, ko je večina podjetij izplačala tudi 13. plačo oziroma božičnico. Povprečna neto plača je zato v novembru poskočila za skoraj 100 evrov, z 846 evrov v oktobru na 945 evrov v novembru. Na Umar-ju so navzlic temu prepričani, da rast plač v letu 2007 ni povzročila dodatnih pritiskov na inflacijo.
Sredi meseca februarja smo dočakali tudi evropsko oceno stabilizacijskega programa Slovenije. Evropska komisija je Slovenijo pohvalila zaradi visoke gospodarske rasti, grajala pa zaradi visoke inflacije. Fiskalna politika bi morala biti, po mnenju komisije, bolj restriktivna, kar pomeni, da se izdatki ne bi smeli tako hitro povečevati. Dolgoročno je naša država v "veliki nevarnosti" zaradi naraščajočih stroškov staranja prebivalstva; nastopi lahko problem vzdržnosti javnih financ. Pač pa z javnim dolgom, ki je lani obtičal pri 25,6 odstotka BDP Slovenija še nima težav.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

gospodarski pregled 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008