oktober 2011
Domov arrow Novice arrow Gospodarske novice arrow Slovenski gospodarski tokovi junij 2008
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Prijava na Kam.si mesečnik
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Anketa
Kaj menite o foto galeriji?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48789 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Slovenski gospodarski tokovi junij 2008

Natisni E-pošta

O socialni neenakosti in razslojevanju se v Sloveniji največkrat pogovarjamo, ali celo kregamo, brez preverjenih podatkov in zato tudi brez pravih argumentov. Samokritični razpravljalci celo sami priznavajo, da gre pri tem pogosto za improvizacije in spolitizirane razprave, čemur se v Sloveniji očitno ne moremo izogniti. Namesto moči argumentov se poslužujemo argumentov moči.
Če temu ne bi bilo tako, potem tudi podatki o številu revnih v Sloveniji ne bi mogli biti tako daleč vsaksebi. Nekateri navajajo, da je v Sloveniji nekaj nad 200.000 ali dobrih 10 odstotkov revnih, spet drugi govorijo o eni tretjini revnega prebivalstva, kar naj bi v številki pomenilo od 600 do 700 tisoč prebivalcev. Te številke so seveda v prvi vrsti odvisne od kriterijev, ki jih pri tem zasledujemo, vendar je dejstvo, da jih nihče ne zna ali noče natančno opredeliti. Revščina in z njo povezana socialna izključenost je torej tista tema, ki najpogosteje sproža debate o socialni neenakosti in razslojevanju v Sloveniji.
Druga takšna tema, ki se je v zadnjem času zopet pririnila v ospredje je nepregledna privatizacija, oziroma prevzemi podjetji s strani menedžerjev, ki ta podjetja vodijo. Največkrat jih "zmerjamo" s tujko kitajskega izvora tajkuni. Res je nekaj narobe, če  nekdo lahko skoraj preko noči postane miljarder. Skrajnosti so potemtakem tisto, kar nas najbolj skrbi in zaposljuje. Za družbo, ki je dolgo vrsto let zelo visoko vrednotila in do določene mere tudi prakticirala družbeno enakost in družbeno solidarnost, je to nekaj povsem normalnega.
Žal je večina razpravljalcev ne glede na strankarsko pripadnost pri zavzemanju za solidarnost in zmanjšanje neenakosti zelo nedosledna in nekonsistentna. Skoraj istočasno namreč opozarjajo tudi na pomen tekmovalnosti in uspešnosti, ne glede na posledice. V tej zvezi izpostavljajo pomen inovativnosti, nadarjenosti ter delovne in poklicne uspešnosti. Nasploh so družbe s podobno tradicijo kot je slovenska, z razvejanim javnim sektorjem in močnimi sindikati mnogo bolj občutljive za socialne razlike, kot bolj liberalne družbe oziroma družbe z večjo družbeno neenakostjo. In ker je temu tako, so sociologi začeli govoriti o pravični neenakosti za razliko od nepravične neenakosti, kjer večina ljudi neenakosti v plačah, premoženju in družbenih položajih ne sprejema, ali pa jih ima za nelegitimne.

Pogled od zunaj

Odkar je Slovenija članica EU je stalno pod budnim očesom evropske komisije. S tega zornega kota je situacija v Sloveniji videti dokaj ugodna, saj je stopnja tveganja revščine precej pod povprečjem EU. Ne glede na to pa nas evropska komisija preko strategije o socialni vključenosti, pokojninah, zdravstvenem varstvu in dolgotrajni oskrbi še kar naprej opozarja, da mora Slovenija okrepiti socialno vključenost ljudi, ki so odvisni od pomoči, še posebno dolgotrajno brezposelnih mladih. Bistveno večja kot v Sloveniji je stopnja tveganja revščine na Poljskem, v Litvi, na Portugalskem, Irskem, v Grčiji, Španiji, Italiji, Romuniji in celo v Nemčiji in Franciji je višja kot v Sloveniji. Najnižja je v skandinavskih državah. Po zadnjih podatkih so v EU "našteli" 78 milijonov revnih, kar pomeni, da se pri skoraj 500 milijonih prebivalcev odstotek revnih giblje okoli 15 odstotkov.
Družbe, ki bi znala in hotela poskrbeti za vse svoje prebivalce potemtakem ni na svetu, deloma tudi zato, ker je vedno nekaj ljudi, ki nočejo biti "poskrbljeni". Nasploh je največ, ali skoraj vse odvisno od tega, kako teče gospodarski stroj. Za Slovenijo še vedno velja, da je gospodarsko dokaj uspešna država, z več kot 4 odstotno letno rastjo BDP. Stopnja zaposlenosti se že približuje 67 odstotkom in presega povprečje Unije. Žal ima v starostni kategoriji od 55 do 64 let delo komaj vsak tretji senior, delež zaposlenih žensk pa je še manjši. Brezposelnost je med najnižjimi v EU.
Gospodarska rast je Slovenijo pognala navzgor tudi na lestvici konkurenčnosti držav. Na tej lestvici, ki jo pripravlja švicarski inštitut IMD je Slovenija napredovala s 40. na 32. mesto med 60 državami. Na izboljšanje konkurenčnosti je vplivala predvsem lanska 6,1 odstotna gospodarska rast. Na vrhu te lestvice so še vedno ZDA, sledijo Singapur, Hongkong, Švica itd. Na lestvici prav tako švicarskega Svetovnega gospodarskega foruma pa se uvrstitev Slovenije ni spremenila. Tu ugotavljajo, da Slovenija pravzaprav ne dohaja razvite Evrope in da ni tako odprta kot Finska, Irska ali Estonija. Hvalijo pa naš socialni model, pri čemer ne povedo, kaj s tem mislijo.

Pogled od znotraj

Razmeroma ugodna slika, ki izhaja iz doslej povedanega pa izgubi svoj sijaj, brž ko se ozremo na tekoča gibanja. Tako je industrija v marcu izdelala za 2,8 odstotka manj kot marca lani, po računu, ki je prilagojen številu delovnih dni pa približno 1 odstotkek več. Statistični urad po novem namreč pri izračunu upošteva tudi število delovnih dni. V marcu je začel pešati tudi izvoz, saj je bil celo 3,2 odstotka manjši kot marca lani. Podobno kot pri industriji je tudi pri izvozu do tega prišlo zaradi Velike noči, oziroma dveh delovnih dni manj, kar predstavlja 9 odstotkov delovnega časa. Zatika se zlasti pri izvozu v EU, saj po treh letošnjih mesecih komaj presegamo vrednost lanskega izvoza v tem času.
Marca je Slovenija izvozila za 1715 milijonov evrov blaga, uvozila pa za 1915 milijonov evrov (1,5 odstotka več), kar pomeni, da je pridelala za 200 milijonov evrov primanjkljaja, oziroma 2 in pol krat več kot marca lani. Do tega je prišlo tudi zato, ker se zmanjšuje presežek v menjavi z državami zunaj EU. V EU je šlo 69 odstotkov vsega izvoza, to je 5,2 odstotka manj kot marca lani, izvoz v druge države pa se je povečal za 1,5 odstotka. Po drugi strani pa smo v marcu kar 78,4 odstotka blaga uvozili iz držav EU, uvoz iz drugih držav pa se je povečal za 8,7 odstotka. V treh letošnjih mesecih je Slovenija pridelala za 585 milijonov evrov primanjkljaja, ali 130 odstotkov več kot v prvih treh mesecih lani. Izvozila je za 4,99 milijarde evrov, uvozila pa za 5,58 milijarde evrov.
V tej luči je še posebej zanimiva naša bilanca v "menjavi" z Brusljem. Po pravkar sprejetem rebalansu proračuna naj bi iz blagajne EU v naš proračun priteklo 783 milijonov evrov, v blagajno EU pa naj bi odteklo 375 milijonov evrov. Opozicijski poslanci v Državnem zboru so prepričani, da je ta številka med vsemi številkami v proračunu najbolj negotova, pri čemer vedo , da bi nam bruseljski milijoni še kako prav prišli. Številke za prvo četrtletje letošnjega leta ne potrjujejo takšnih predvidevanj. V bruseljsko blagajno smo vplačali 127 milijonov evrov, iz nje pa dobili samo 49 milijonov.

Cene življenskih potrebščin so se tudi v maju intenzivno spreminjale, seveda navzgor. Poskočile so za 1,1 odstotek. Polovica tega zneska gre na račun nafte (v kolikor jo štejemo k življenskim potrebščinam), ostalo pa na račun dražje hrane (sadje in zelenjava), dražjih počitnic v paketu. Analitiki nas pri tem tolažijo z dejstvom, da so se tako imenovani notranji povzročitelji inflacije že zelo umirili, na zunanje pa tako in tako nimamo vpliva. Na letni ravni se je inflacija znižala na 6,4 odstotka.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

gospodarski pregled 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008
   







website counter
Real Time Web Analytics