Domov arrow Aktualne novice arrow Gospodarski pregled arrow Slovenski gospodarski tokovi februar 2009
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Slovenski gospodarski tokovi februar 2009

Natisni E-pošta

Finančni krizi praviloma sledi gospodarska, kot vidimo v svetu in pri nas, in če se stvari (še) ne začnejo obračati na bolje, pride na vrsto politična kriza, ki se začne s socialnimi nemiri, rušiti se začnejo dosedanja razmerja med centri politične moči, med strankami itd. Lep primer tega je Islandija, do nedavnega dežela s skoraj najvišjim standardom na svetu za nekaj več kot 300.000 svojih prebivalcev. Danes je v bankrotu tako država, kot tudi veliko njenih prebivalcev.
Prav zgrozil sem se ob razmišljanju enega od naših funkcionarjev, ki je menil, da se kaj takega lahko zgodi tudi pri nas, če ne bomo ukrepali dovolj hitro in če ne bomo hitro ter odločno pretrgali močnih navez med bančniki in gospodarstveniki, ki so ob tihi podpori politike sklepali kupčije, za katere so že v naprej vedeli, da se ne bodo dobro iztekle. Poleg slabih kreditov na tem mestu lahko omenimo tudi miljonsko nagrado za odhajajočega direktorja NLB, Marjana Kramarja, pa tudi umestitev novega direktorja te banke – brez razpisa – ni preseglo te klavrne ravni.
Tu smo zopet pri moralnem vprašanju, kajti vsak dan bolj razločno se vidi, da dobrega (beri odgovornega) gospodarjenja brez jasne vrednostne opredelitve oziroma upoštevanja določenih norm preprosto ni in ga ne more biti. Prej ali slej se bo hišica iz kart začela podirati, pri čemer glavni akterji praviloma odnesejo celo kožo, navadni ljudje pa so dejansko lahko ob vse, celo ob svoje hiše, stanovanja, da o prihrankih niti ne govorimo.
Zelo ilustrativen in za slovenske razmere še posebej aktualen primer so nadzorni sveti v podjetjih, katerih izključni ali večinski lastnik je država. Za to področje so se v zadnjem času intenzivno začeli zanimati tudi mediji, v prvi vrsti zato, ker so na dan pricurljale informacije o izjemno visokih plačah direktorjev teh podjetij, o pregrešno visokih nagradah in sejninah za predsednike in člane nadzornih svetov, pri čemer pa ne eni  ne drugi ne prevzemajo nikakršne odgovornosti za svoja ravnanja. Če ni šlo drugače so si v navezi z upravo preprosto povečali število sej nadzornega sveta in tako tudi honorarje. Nesprejemljivo je tudi, če direktor največje slovenske zavarovalnice sedi v nadzornih svetih enot nižjega ranga taistega sistema, ki ga sam upravlja. V osnovi dober in v svetu uveljavljen koncept se je pri nas spridil ne samo zaradi želje po čim večjem zaslužku, ampak tudi zato, ker se v slovenskih razmerah skoraj ni mogoče izogniti navezam in nezdravemu kopičenju funkcij.

Ukrepi vlade

Vlada je na to področje posegla s priporočilom direktorjem in predsednikom nadzornih svetov, da si v nekem, za širšo družbo sprejemljivem razmerju s plačo predsednika vlade, znižajo plače, nagrade, odpravnine in sploh zaslužke vseh vrst. Kaj lahko v takih razmerah stori KAS (kadrovsko akreditacijski svet), ki ga predsednik vlade Borut Pahor ponuja kot rešilno bilko za izhod iz nezdrave situacije. Glede na to, da med člani sveta, ki ga vodi Bogomir Kovač ni nobenega tehnika ali naravoslovca je težko verjeti, da bi ta svet lahko razvil kakšen bistveno drugačen pristop pri kadrovanju v gospodarskih družbah.Vrhu tega so tudi same kariere (nekaterih) članov sveta zaznamovane prej z njihovo politično pripadnostjo, kot z njihovo strokovnostjo.

Tudi podatki o plačah direktorjev pomembnih slovenskih firm so v zadnjem času pricurljali na dan, predvsem kot mnogokratnik plače najslabše plačanega delavca v njihovih podjetjih. Kot rekorder se je izkazal direktor Krke Colarič, čigar plača je kar 75 krat višja od najslabše plačanega delavca v Krki. V drugih firmah je korak bistveno manjši, toda še vedno prevelik, tako za sindikate kakor tudi za širšo javnost. Upoštevajoč sedanje težavne razmere, zlasti za delavce, je to tudi razumljivo.
Za firme, ki so jih razmere na trgu že prisilile, ali jih še bodo, da skrajšujejo delovni teden na 36 ali celo na 32 delovnih ur, je vlada sprejela zakon, s katerim je zagotovila 230 milijonov evrov v naslednjih šestih mesecih za povračilo dela stroškov za prispevke zaposlenih v teh podjetjih.
O varčevalnih ukrepih vlade je bilo doslej napisanih že nič koliko (posmehljivih) komentarjev. In res je bilo videti, da gre bolj za demagogijo in sprenevedanje, kot za resnično varčevanje. Resničnega varčevanja v tej deželi še ni, pravi mladi ekonomist Pezdir. Pač pa zamujamo z ukrepi za ponovni zagon gospodarstva. Na tem področju se temeljito zatika.

Tekoča gibanja

Glede gospodarske rasti v letu 2009 so napovedi iz meseca v mesec bolj pesimistične. Prišli smo že tako daleč, da "bomo lahko veseli, če bomo imeli pozitivno gospodarsko rast". Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala 0,6 odstotno gospodarsko rast in 0,9 odstotno inflacijo, kar je manj od decembrske napovedi Umarja. Po tej napovedi naj bi se tako BDP kot inflacija pri nas povečala za 1,1 odstotka.
Dejansko se s tako velikimi nihanji v proizvodnji, kakor tudi v blagovni menjavi s tujino še nismo srečevali. Tako je bil v novembru 2008 zabeležen kar 12 odstotni padec industrijske proizvodnje, v primerjavi z novembrom 2007. Obseg narejenega v letu 2008 je tako prvič zaostal za obsegom narejenega v 11 mesecih 2007. Največji padci so bili zabeleženi v tekstilni, gumarski, kovinskopredelovalni industriji, kemikalije in umetna vlakna, živilska industrija itd. V primerjavi z oktobrom lani je padec celo presegel tistega na letni ravni, znašal je namreč 12,8 odstotka, kar je hkrati tudi največji padec v evrski skupini, ki je sicer zabeležila samo 1,6 odstotni padec.

Še bolj kot industrijska proizvodnja se je v lanskem novembru v primerjavi z novembrom 2007 znižal izvoz, in sicer kar za 14,2 odstotka. Izvoza je bilo za 1496 milijonov evrov blaga, uvozili pa smo za 1709 milijonov evrov ali za 13,6 odstotkov manj kot novembra 2007. Navzlic zmanjševanju uvoza se je nabralo za 212 milijonov evrov primanjkljaja. V 11 mesecih lani je Slovenija izvozila za 18,6 milijarde evrov blaga (3,2 odstotka več kot v 11 mesecih 2007), uvozila pa za 21,43 milijarde evrov ali za 8,3 odstotka več. Ob 86,8 odstotni pokritosti uvoza z izvozom se je v lanskem 11 mesečju nabralo za 2,84 milijarde evrov blagovnega primanjkljaja, kar je 64,9 odstotka več kot ga je bilo v 11 mesecih 2007. Peša predvsem naša manjava s članicami EU.
Postopno se poslabšujejo tudi kazalci na trgu dela, saj je bilo število registriranih brezposelnih decembra že tretji mesec zapored večje kot v predhodnjem mesecu. Ob močno povečanem številu oseb, ki so izgubile delo, in zmanjšanem številu oseb, ki so dobile delo je bilo ob koncu decembra približno 3600 več brezposelnih kot ob koncu oktobra. Inflacija v Sloveniji se je v zadnjih dveh mesecih že močno približala inflaciji v evrski skupini, ki je decembra znašala 1,6 odstotka (Slovenija 1,8). Povprečna inflacija v letu 2008 je znašala 5,7 odstotka, medtem ko inflacije za januar 2009 statistični urad še ni sporočil.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

gospodarski pregled 
Komentarjev
Dodaj novIšči
svarun   | Manager | 2009-02-10 09:23:51
avatar Sedaj je znan tudi že januarski podatek: imeli smo 0,4-odstotno deflacijo
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008