Domov arrow Novice arrow Gospodarske novice arrow Slovenski gospodarski tokovi december 2007
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Slovenski gospodarski tokovi december 2007

Natisni E-pošta

Poročilo o slovenskih gospodarskih tokovih za november lahko nadaljujemo tam, kjer smo ga za oktober končali. Po treh dneh razprav in prerekanj v državnem zboru sta bila namreč v našem najvišjem predstavniškem organu dokončno sprejeta in potrjena proračuna za leti 2008 in 2009, in sicer v skoraj enaki višini, kakršno je predvidel že predlog proračunov za prihodnji dve leti. Prišlo pa je do 45 prerazporeditev davkoplačevalskega denarja, vsega skupaj v višini 11,4 milijona evrov. Vseh dopolnil k predlogu proračunov je bilo sicer več kot 170, a sprejetih je bilo le malo. Največ dopolnil se je nanašalo na postavke Direkcije RS za ceste, kar kaže na to, da je problematika gradnje in vzdrževanja cestnega omrežja v Sloveniji še vedno zelo žgoča, nenazadnje tudi z vidika pridobivanja glasov volilcev.
Sicer sta oba proračuna zasnovana dokaj velikopotezno in v pričakovanju, da se bo ugodna gospodarska rast nadaljevala tudi v naslednjih dveh letih, zdi pa se, da sta zasnovana tudi v pričakovanju razmeroma visoke inflacije, saj opozicijski poslanci sicer ne bi ponavljali, da sta proračuna inflacijsko naravnana. Do enakih ali še večjih razhajanj je prihajalo tudi glede razvojne naravnanosti proračunov. Minister Bajuk je poudarjal, da je za raziskovanje in razvoj namenjenih več sredstev kot jih je bilo kdajkoli doslej, opozicija pa se s tem ni strinjala.

Precej dvomov je bilo izrečenih tudi o naši (ne)sposobnosti pridobitve več kot 800 milijonov evrov na leto iz evropskega proračuna, čeprav je res, da je Slovenija v tem pogledu med vsemi novinkami še najbolj uspešna. Upati je, da se bomo v pogledu pridobivanja teh sredstev znali hitro in bolje organizirati, saj bomo sicer namesto neto prejemnikov neto plačniki v proračun EU. Ob visoki gospodarski rasti tudi ne bi smeli imeti proračunskega primanjkljaja, pač pa presežek. To poudarja tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki je prepričan, da bi že ob letošnji predvidoma 6 odstotni gospodarski rasti ne smeli imeti primanjkljaja. Zato najbrž tudi drži tisto, kar je zapisal Miha Jenko, namreč, da potrjena proračuna podcenjujeta tveganje v primeru poslabšanja makroekonomskih razmer, poleg tega pa tudi nista dovolj prilagojena na zunanje šoke, kar je še posebej problematično zato, ker z vstopom v območje evra nimamo več v rokah denarne politike.
V zvezi s tem je treba povedati, da se gospodarska rast, tako na območju evra, kakor tudi v svetu nasploh znižuje in da so napovedi iz meseca v mesec manj optimistične. Kakor hitro se bo zmanjšala gospodarska rast na naših izvoznih trgih, se bo zmanjšal tudi naš izvoz na te trge.

Manjši izvoz in industrijska proizvodnja, inflacija ostaja visoka
Upati je, da zmanjšani septembrski izvoz še ni znanilec teh časov. Zmanjšal se je zlasti izvoz na trge EU. Medtem ko je bil lanski september med devetimi meseci drugi največji, je letošnji september šele četrti. Tega meseca je Slovenija izvozila za 1652 milijonov evrov blaga, oziroma za 9,3 odstotka več kot septembra lani, uvozila pa je za 1866 milijonov evrov, ali za 15,2 odstotka več. Posledica takšnega poteka dogodkov je primanjkljaj v višini 214 milijonov evrov, kar je enkrat več kot v lanskem septembru. V EU je šlo 68,9 odstotka celotnega izvoza (1,14 milijarde evrov), oziroma 6,4 odstotka več kot v lanskem septembru, v druge države pa smo izvozili za 16,1 odstotka več, oziroma za 0,51 milijarde evrov. Iz držav EU je Slovenija uvozila za 1,40 milijarde evrov, iz držav nečlanic pa za 0,47 milijarde evrov, kar je reci in piši za 63,1 odstotka več. S tem se je seveda naš presežek v menjavi s temi državami zmanjšal, povečal pa primanjkljaj v menjavi z EU.
Poslabšala se je tudi bilanca za devet mesecev, saj je primanjkljaj kar za 43,6 odstotka večji kot je bil v lanskih prvih devetih mesecih. Skupaj smo izvozili za 14,39 milijarde evrov, ali za 17,1 odstotka več, uvozili pa za 15,67 milijarde evrov, ali za 18,8 odstotka več. Primanjkljaj je potemtakem znašal 1,28 milijarde evrov.

Septembra je slovenska industrija izdelala samo 2,9 odstotka več kot septembra lani, deloma tudi zato, ker je imel letošnji september en delovni dan manj. Predelovalne dejavnosti so izdelale za 3,9 odstotka več, preskrba z elektriko, plinom in vodo je bila za slabih 8 odstotkov manjša, izkop v premogovnikih pa se je še bolj zmanjšal. Po devetih mesecih je letošnja izdelava za 8 odstotkov večja od lanske v enakem razdobju. Predelovalne dejavnosti so naredile za 9,2 odstotka več, rudniki za 7,6 več, preskrba z elektriko pa je bila za 9,3 odstotkov manjša.
Kovinska industrija je v devetih mesecih naredila za 12,8 odstotka več, kemikalije, kemični izdelki in umetna vlakna za 20 odstotkov več, strojna industrija za 11,9 odstotka več, vozila in plovila za 11,2 odstotka več, obdelava in predelava lesa za 13,8 odstotka več in gumarska industrija za 10,2 odstotka več.

Inflacijski požar se je nadaljeval tudi v novembru, saj so cene življenskih potrebščin poskočile za 0,9 odstotka. Največ na račun skokovitega naraščanja cen nafte in naftnih derivatov, nekaj pa tudi na račun dražje obleke in obutve, ter gostinskih storitev. Hrana se v novembru ni dražila. Na letni ravni se je inflacija povzpela že na 5,7 odstotka. Dejstvo, da inflacija na letni ravni podira rekorde tudi na evroobmočju – dosegla je že 3 odstotke – nam je lahko v tolažbo, ni pa zdravilo. O vzrokih za inflacijo se ekonomisti, in ne samo ekonomisti, še naprej radi razgovorijo, a videti je, da gre pri tem največkrat za "nadmudrivanje", kot za dejansko poznavanje vzrokov. Brž, ko beseda nanese na ukrepe, s katerimi bi inflacijo zajezili je gostobesednosti konec. Celostno je razmere še najbolje opredelil Mojmir Mrak v Mladini: če se bodo inflacijski trendi prelili v povečevanje plač, ki bi bilo večje od povečevanja produktivnosti, potem se bo to pokazalo v zmanjševanju konkurenčnosti in posledično v poslabšanju zunanjetrgovinskega položaja države. Ker v evroobmočju nimamo več možnosti, da bi se na takšne razmere odzvali z monetarno politiko, je realno pričakovati, da bi se prilagajanje izvajalo z zniževanjem gospodarske rasti in z vsem, kar to potegne za seboj.

V tem trenutku je vsekakor prezgodaj govoriti o kakšni resni krizi, o čemer posredno priča tudi poročilo Združenih narodov o človekovem razvoju. Med 175 državami je Slovenija uvrščena na 27. mesto, kar pomeni, da smo med državami, v katerih si ljudje najbolj želijo živeti razmeroma visoko. Na prvem mestu te lestvice je letos Islandija, ki je s prvega mesta po nekaj letih izrinila Norveško, ki je letos druga. Norveški sledijo Avstralija, Kanada in Irska, na drugem koncu lestvice pa so skoraj izključno afriške države.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

gospodarski pregled 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008