Domov arrow Aktualne novice arrow Gospodarski pregled arrow Slovenski gospodarski tokovi april 2009
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Slovenski gospodarski tokovi april 2009

Natisni E-pošta

Tako kot se posameznik ali družina težko sprijazni s poslabševanjem svojega socialno ekonomskega položaja v družbi, tako se tudi širše skupnosti kot so narodi ali države težko sprijaznijo z navzdol obrnjenimi, to je negativnimi trendi. To je toliko težje, kolikor daljše je bilo pred tem obdobje rasti in blagostanja. Pri tem prav veliko ne pomaga niti spoznanje, da se v enaki ali zelo podobni situaciji nahajajo tudi drugi narodi oziroma države, ali kar svet kot celota.

Prav za svet kot celoto je Mednarodni denarni sklad (MDS) za letos napovedal prvo zmanjšanje svetovnega BDP v zadnjih 60 letih, in sicer za 0,5 odstotka. Po zaslugi hitro razvijajočih se držav Kitajske, Indije in Rusije naj bi se po istih napovedih že prihodnje leto svetovni BDP zopet povečal za 1,5 do 2,5 odstotka. Ob tem je treba mimogrede povedati, da se je svetovni BDP po podatkih MDS lani povečal za 3,2 odstotka, pa tudi to, da po oceni MDS dozdajšnji paketi za odpravljanje posledic finančne krize in recesije niso dali zaželenih rezultatov.

Kako kaže Sloveniji?

Tudi za Slovenijo in druge naše najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice so napovedi iz meseca v mesec bolj črne, čeprav sem bil dosedaj prepričan, da črna barva sploh ne more imeti nians. Tako naj bi se BDP po zadnjih napovedih v Nemčiji skrčil za 5,1, v Italiji za 4,2 in v Franciji za 3,3 odstotka. Za območje evra je napovedano 4,1 odstotno skrčenje. MDS za območje evra napoveduje nekoliko manjše krčenje, in sicer 3,2 odstotka, za ZDA 2,6 odstotka, medtem ko naj bi države v razvoju zabeležile skromno od 1,5 do 2,5 odstotno rast.
Skoraj vzporedno z napovedmi za navedene evropske države se gibljejo tudi napovedi za Slovenijo in to s strani naših ekonomistov in politikov. Medtem ko so še v januarju napovedovali skromno pozitivno gospodarsko rast, so zadnje napovedi bistveno bolj črne; predsednik vlade Borut Pahor je napovedal nič manj kot 4 odstotno krčenje slovenskega BDP za letos. Ob tem je dodal, kot se za politika spodobi, da ni nobenega razloga za paniko in strah, so pa vsi razlogi za to, da ne odlašamo s pomembnimi odločitvami.
Še bolj kot BDP se bo po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj zmanjšal izvoz, in sicer za 8,6 odstotka, uvoz proizvodov in storitev za 10,3, investicije za 12 in prvič po mnogih letih naj bi se zmanjšala tudi potrošnja za 0,6 odstotka. Do konca leta naj bi bilo v Sloveniji že 100.000 brezposelnih. Pri tem pa se najdejo funkcionarji, ki napovedujejo še kakšen popravek gospodarskih gibanj navzdol "ker to, kar trenutno vemo o dogajanju v naših zunanjetrgovinskih partnericah in o naših naročilih, ne daje upanja, da bo upad BDP samo 4 odstoten" (Samo Hribar Milič).

Pogled nazaj

Manj črn kot pogled naprej je pogled nazaj v zadnje četrtletje l. 2008. Slovenski BDP se je v tem četrtletju realno zmanjšal za 0,8 odstotka v primerjavi s četrtim četrtletjem l. 2007, dodana vrednost je bila manjša za 0,9 odstotka, od tega največ v predelovalnih dejavnostih, ki so ustvarile kar za 10,5 odstotka manj. Ta "dosežek" je še toliko bolj osupljiv, ker je do njega prišlo prvič po 16 letih in ker je sledil izredno visoki rasti v letih 2006 in 2007.
To pešanje se je odrazilo tudi v lanski rasti BDP, ki je bila v primerjavi s predlansko večja le za 3,5 odstotka, kar jo po višini povečanja v zadnjem desetletju uvršča na 7. mesto. Ob tem je prav, da povemo, da je bila najvišja rast BDP v zadnjem desetletju zabeležena v letu 2007, ko je znašala 6,8 odstotka. Po sprotnih cenah se je BDP Slovenije s predlanskih 34,47 milijarde evrov lani povzpel na 37,13 milijarde evrov, oziroma s 17.076 evrov na 18.196 evrov na prebivalca.

Pešanje izvoza

V zadnjem četrtletju je najizraziteje nazadoval izvoz blaga, saj se je realno zmanjšal kar za 9,4 odstotka, uvoz se je po vrednosti zmanjšal za 7,3 odstotka. Navzlic temu je celotna menjava blaga in storitev s tujino pozitivno vplivala na gospodarsko rast v l. 2008 v višini 0,6 odstotka. Pešanje izvoza blaga se je nadaljevalo tudi v januarju 2009, to je že tretji mesec zapored. Je pa res, da je letošnja januarska blagovna menjava s tujino povzročila bistveno manjši blagovni primanjkljaj (70 milijonov evrov) kot ga je januarska blagovna menjava l. 2008, ko se ga je nabralo za 231 milijonov evrov. Januarja letos je Slovenija izvozila za 1183 milijonov evrov blaga, to je 26 odstotkov manj kot januarja lani, uvozila pa je za 1252 milijonov evrov, ali za 31,5 odstotka manj. Pokritost uvoza z izvozom je bila 94,4 odstotna. Najbolj se je zmanjšal naš blagovni izvoz v države EU, še bolj pa so se zmanjšali naši nakupi v EU, in sicer za skoraj 33 odstotkov. Pri izvozu je delež EU znašal 73,2, pri uvozu pa skoraj 76 odstotkov.
Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se je lani povišal na 2182 milijonov evrov, od tega samo lani za 725 milijonov evrov in je znašal 5,8 odstotka ocenjenega BDP. K povišanju je že tretje leto zapored največ prispeval višji blagovni primanjkljaj. Bruto zunanji dolg se je lani povečal za 12,2 odstotka in je znašal 39 milijard evrov, neto zunanji dolg pe se je povišal za dobro tretjino na 9,4 milijarde evrov (25,2 odstotka BDP).

Manj zaposlenih, več brezposelnih

Zmanjševanje števila zaposlenih se v Sloveniji nadaljuje že od oktobra lanskega leta, vendar je bilo številno delovno aktivnih v januarju še vedno za 0,6 odstotka večje kot januarja lani. Statistični urad je tedaj naštel 872. 246 zaposlenih in samozaposlenih. Število zaposlenih se je zmanjšalo v vseh skupinah, razen pri samostojnih podjetnikih, ki jih je bilo za 0,4 odstotka več. Decembra in januarja se je med brezposelne zaradi izgube dela prijavilo 17.000 oseb. Stopnja registrirane brezposelnosti se je v zadnji treh mesecih l. 2008 povišala za 0,7 odstotne točke, na 7 odstotkov. Najbolj se je število delovno aktivnih zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.
Trend zmanjševanja števila zaposlenih se je z nezmanjšanim tempom nadaljeval tudi v februarju, ko se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 8157 oseb. Tudi nasploh so bili v februarju vsi kazalniki poslovanja slabši kot mesec prej.

Zelo slabo se piše tudi proračunskemu primanjkljaju, ki utegne pasti na milijardo in več evrov (lani je bilo za 68 milijonov presežka). V najslabšem primeru se utegne spustiti celo na 4 do 5 odstotkov slovenskega BDP, to je daleč preko maastrichtsega kriterija treh odstotkov. Zato je bilo v parlamentu govora tudi o tem, da bo kmalu prišlo do rebalansa rebalansa proračuna. Veliko kar 17 odstotno povečanje javne porabe, kot predlaga vlada, je v razmerah negativne gospodarske rasti skregano z vsako ekonomsko logiko, je poudaril bivši predsednik vlade Janez Janša. Predlog rebalansa proračuna je zato označil za plenilski.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

gospodarski pregled 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008