Tako kot Kolizej je tudi Cukrarna temna lisa Ljubljane, najlepšega mesta na svetu, po besedah prvega človeka ljubljanske mestne hiše. Kaj bo z njo, pa kaj bi z njo, ali jo podreti ali obnoviti, strokovnjaki si mnenja kar podajajo pa že leta in leta nič. Upam, da se bodo zmenili, še preden se zruši sama od sebe.
Zgradba cukrarne stoji skoraj v centru Ljubljane, ob Ljubljanici, poleg znamenitega Plečnikovega jeza. Nekoč je bila tu tovarna sladkorja, ki je obratovala že od decembra 1828. Pri proizvodnji so uporabljali parni stroj, ki je bil prvi na ozemlju Slovenije. Prvotno stavbo so podaljševali in ji dograjevali dodatna nadstropja, tako da je bila nekaj časa največja zgradba na območju Slovenije. Sprva zelo uspešna in donosna proizvodnja sladkorja, se po požaru, ki ga je zanetil neki delavec, nikoli več ni opomogla. Stavbo so lastniki prodali in od približno 1870 je bila tu državna tobačna tovarna, kasneje pa vojašnica.
Cukrarna je ljubljanska znamenitost, saj sta tu zelo mlada umrla predstavnika slovenske moderne, pesnika Dragotin Kette in Josip Murn – Aleksandrov.