Bohinj

Bohinj in njegov okoliš je nekoliko manj turistično obiskan v primerjavi z bližnjim Bledom. A vendarle, Bohinj z okolico ponuja raziskovanje po neizmernih naravnih lepotah, saj v večjem  delu leži tudi na območju Triglavskega narodnega parka. Bohinjska kotlina leži na območju Gorenjske, v severozahodni Sloveniji. Alpska dolina po dolžini meri dvajset kilometrov, široka pa je pet kilometrov. Marsikdo namreč misli, da je ime Bohinj vezano na točno določeno mesto oziroma da v Bohinjski dolini obstaja mesto z imenom Bohinj. Vendar temu ni tako, saj Bohinj označuje geografsko ime za prostor, ki se razteza preko Zgornje in Spodnje Bohinjske doline, Nomenjske doline ter osrednjega dela v okolici Bohinjskega jezera. K Bohinju zatorej prištevamo še nekatere vasi, ki ležijo na višjih točkah okoliških hribov. Te oddaljene vasi so Gorjuše, Nemški Rovt ter Koprivnik.

Kotlino v enem delu prečka reka Sava Bohinjka, ki svojo pot prične v izviru Bohinjskega jezera, nato pa se v svoji strugi vije po spodnjem delu Bohinjske doline, mimo Bohinjske Bistrice, kjer kmalu vstopi v značilno sotesko in svojo pot nadaljuje do Blejskega kota oziroma do Blejsko Radovljiške kotline.

Znamenito Bohinjsko jezero s svojimi pritoki in odtoki

Sicer pa je Bohinjska dolina najbolj znana prav po Bohinjskem jezeru. Največje naravno jezero v Sloveniji je hkrati tudi stalno, kar pomeni, da gladina jezera skozi vse leto ostaja enaka. Glavni pritok stalne vode se v jezero izliva na zahodnem delu kotanje, pri Ukancu. Tu je pritok Savica našel svojo pot iz vrha hribov do jezera.

Jezero je hkrati tudi pretočno, saj iz jezera teče reka Jezernica, ki se le po nekaj sto metrih združi s pritokom Mostnica, skupaj pa tako pričneta tvoriti večjo reko, Savo Bohinjko. Na severnem delu Bohinjskega jezera lahko zasledimo nekatere podvodne kraške izvire, med katerimi je najbolj opazen prav veličastni hudourniški slap Govic.

Mesta in vasi v okolici Bohinjskega jezera

Bohinjska Bistrica

Bohinjska Bistrica predstavlja največjo mesto v regiji, saj ima skoraj dva tisoč prebivalcev. Prav tako je to edino mesto v okolici jezera, ob katerem je speljana gorenjska železniška proga, s svojo železniško postajo. Najvidnejšo kulturno znamenitost v Bohinjski Bistrici predstavlja župnijska cerkev svetega Miklavža, s svojo bogato zgodovino, ki sega v začetke 17. stoletja.

Ribčev Laz

Na vzhodnem bregu Bohinjskega jezera leži naselje z imenom Ribčev Laz. Ribčev Laz je najbolj obiskan, saj se v njem nahajajo številne restavracije in nastanitveni objekti. Poleg tega se tu odvijajo številne kulturne in zabavne prireditve. Obiskovalci lahko svoje sposobnosti športnega plezanja preizkusijo tudi v naravni plezalni steni pod Skalco, ki se nahaja v neposredni bližini Lazu. Najlepše fotografije pa obiskovalci ustvarijo na kamnitem mostu, pri cerkvi svetega Janeza Krstnika, ki spada pod pomembno kulturno dediščino Bohinja, zato je danes pod spomeniškim varstvom.

Stara Fužina

Stara Fužina je tipična alpska vasica, ki leži severovzhodno od Bohinjskega jezera. V Stari Fužini si je vredno ogledati Planšarski muzej, ki se nahaja v nekdanji vaški sirarni, sama stavba pa je bila zgrajena ob koncu 19. stoletja. V muzeju si lahko ogledamo urejeno zbirko sirarskih in planšarskih predmetov ter stare slike planšarskih naselij, značilnih za območje Bohinja. V osrednjih prostorih muzeja pa si lahko ogledamo sirarske kotle in sirarsko prešo.

Ukanc

Vasica Ukanc se nahaja na zahodnem delu Bohinjskega jezera, kjer je obiskovalcem, željnim narave, na voljo tudi večji kamp. Iz Ukanca se lahko z gondolsko žičnico povzpnemo na Vogel, kjer se nam na 1500 metrih nadmorske višine odpre čudovit razgled na Bohinjsko dolino in Triglav. Če bi želeli osvojiti vrh Vogla (1923 m), pa se moramo na pot odpraviti peš. V poletnih mesecih je Vogel priljubljena pohodniška točka, v zimskih mesecih pa se spremeni v urejeno smučišče.

Srednja vas v Bohinju

Srednja vas v Bohinju leži le štiri kilometre od Bohinjskega jezera in se nahaja ob vznožju Pokljuke, kraške planote na območju Triglavskega narodnega parka. Skozi Srednjo vas v Bohinju teče potok Ribnica, ki izvira na planini Konjščica ter na planini Uskovnica.  Baročna cerkev svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju stoji na hribu, od koder se ponaša z razgledi  na spodnjo in zgornjo dolino.

V cerkvi svetega Martina si lahko ogledamo baročno arhitekturo iz 15. stoletja, ki jo dopolnjujejo razkošne baročne freske. Akustično zasnovano cerkev spremljajo melodije orgel iz začetka 19. stoletja. Prav zato se v cerkvi vsako poletje odvijajo številni glasbeni dogodki.

Naravne znamenitosti v Bohinju

Slap Savica

Slap Savica zagotovo spada med najslikovitejše slapove v Sloveniji in prav zato je slap zelo obiskana turistična točka.

Slap Savica lahko obiščemo po nekaj kilometrov dolgi pešpoti, ki se prične v Ukancu, na zahodnem bregu Bohinjskega jezera. Slap Savica in Mala Savica tvorita dva različna kraška izvira, katera se združita v en vodni tok, Savico, ki se nato izliva v jezero. Slap Savica svoj vodni pritok črpa iz podzemnih kraških tal, kjer voda pronica iz stekajočih se vodnih virov v Dolini Triglavskih jezer.

Nad slapom Savica se nahaja strmo skalno področje Komarča, 500 metrov nad slapom pa leži Črno jezero, ki je najnižje ležeče jezero sedmerih Triglavskih jezer.

Korita Mostnice in dolina Voje

Potok Mostnica, s svojimi smaragdno zelenimi barvami, je v skale vrezal dvajset metrov visoka korita, ki se vijejo dva kilometra navzdol po strugi, katera se na določenih predelih povsem zoži. Korita Mostnice se nahajajo nad vasjo Stara Fužina, tik ob Bohinjskem jezeru. Prepadna soteska potoka Mostnica in nastalih korit bi bila na nekaterih mestih neprehodna, če ne bi zgradili Hudičevega mosta. Hudičev most, narejen iz klesanega kamna, je slovenski mecen Žiga Zois dal zgraditi že konec 18. stoletja. Most so takrat sezidali v enem samem kamnitem loku, ime pa je dobil po nevarnosti, ki je spremljala delavce pri prečkanju nevarne soteske.

V zgornjem vodnem toku potoka Mostnice, kjer se korita končajo, se dolina razširi in odpre pogled na alpsko dolino Voje. Dolina Voje, s prostranimi travniki, vodi do planinske koče in kraškega izvira Krope. Slap Voje pa predstavlja enega izmed največjih slapov Mostnice, saj je visok kar 21 metrov. Slap Voje pada v večji tolmun, od koder Mostnica nadaljuje svojo pot čez manjši slap Konjski rep. Od tu njena struga teče skozi krajšo ožino in brzice, dokler se ne umiri v dolini.

[wpgmza id=”5″ marker=”267″ zoom=”11″]

Objave iz iste kategorije:

• Bled
• Ptuj
• Ljubljana turistom prijazno mesto
• Kranjska Gora
• Piran