Doma Novice Gospodarski pregled Slovenski gospodarski tokovi december 2008

Slovenski gospodarski tokovi december 2008

V zadnjem mesecu dni so se obrisi finančne in gospodarske krize pokazali v vsem svojem "sijaju". Praktično ni nikogar več, ki bi še dvomil o tem, da je svetovno gospodarstvo v krizi. Do razlik prihaja samo še glede ocen, kako globoka in široka je ta kriza in tudi glede tega, kako dolgo utegne trajati. Še manj enotnosti je med strokovnjaki in politiki glede tega, kako se lotiti odpravljanja vzrokov in s tem tudi posledic krize. Na zelo splošnem nivoju se je nekako izkristaliziralo, da je kriza nastopila zaradi prevelikega egoizma in požrešnosti tistih, ki jim še tako veliki dobički niso bili dovolj veliki. Tako kot se posameznik lahko hitro ušteje, če hlasta za vedno večjimi dobički, ne oziraje se ne na levo ne na desno, tako so se zaplezale tudi velike banke in cele verige bank.

Kadar postane denar glavna in edina vrednota se to kaj rado zgodi, kajti vse ostale, lahko bi rekli nadzorne, vrednote se morajo umakniti daleč v ozadje. To pa so prav tiste vrednote, ki bi lahko preprečile katastrofo. Kdor ni porabil vse municije v letih vsesplošnega obilja, ima zdaj več maneverskega prostora, je zapisal Miha Jenko v Delu. Varčevanje je gotovo še vedno ena od tistih vrednot, ki tako posameznikom, kakor tudi bankam pomagajo preživeti težke čase, da o etiki poslovanja sploh ne govorimo.  
Danes že svetovne organizacije kakršna je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) prihajajo na dan s številkami, s katerimi želijo količinsko opredeliti posledice recesije. Ta organizacija napoveduje, da bo gospodarska rast v letošnjem letu le 0,4 odstotna, v prihodnjem letu pa se bo povzpela na 1,4 odstotka. V obratni smeri, kot gospodarska rast se bo gibala inflacija. 32 milijonom brezposelnih se bo pridružilo še kakih 8 milijonov novih. Celo Kitajska, kot najhitreje rastoče gospodarstvo za letos, napoveduje znižanje gospodarske rasti s prvotnih 9,5 na 7,5 odstotka.
Tudi evropska komisija je pripravila paket ukrepov za ublažitev posledic recesije. Diagnoza stanja ne bi mogla biti slabša, je izjavil predsednik evropske komisije Manuel Barroso. Evrsko območje in vrsta članic so že v recesiji, ta položaj pa se lahko še poslabša. Za hitrejše premagovanje težavnih razmer je evropska komisija pripravila 10 predlogov, s katerimi želi prispevati k večji enotnosti med evropskimi državami pri premagovanju težav. Mobilizirali naj bi tudi približno 200 milijard evrov (poldrugi odstotek BDP Unije), od česar bi države same zbrale 170 milijard (Slovenija okoli 440 milijonov evrov), 30 milijard pa bi primaknila še evropska komisija. S temi ogromnimi sredstvi naj bi – kratkoročno – povečali povpraševanje, rešili delovna mesta in povrnili omajano zaupanje, s "pametnimi" naložbami pa naj bi – dolgoročno –  dosegli rast in trajnostni razvoj.

Kriza kot priložnost

Hkrati z vročičnim iskanjem poti iz krize se oglašajo tudi tisti, ki v krizi vidijo priložnost za temeljit razmislek o tem, kako naprej. Bolj ali manj očitno je, da bo svetovno gospodarstvo moralo poiskati nove izhode iz slepe ulice, v kateri se je znašlo. Demografske spremembe s staranjem prebivalstva, globalno segrevanje, usihajoči viri energije, globalizacija, specializacija znanja in rast tranzicijskih gospodarstev opozarjajo na to, da se ekonomije večine najbolj razvitih držav (vključno s Slovenijo) nahajajo pred globljimi strukturnimi spremembami kot se je zdelo.
Do podobnih spoznanj prihajajo tudi vodstveni kadri v posameznih podjetjih. Tako je npr. direktor ravenske tovarne Akers Valji Ravne Miran Rebernik po eni strani prepričan, da bodo krizo preživeli, po drugi strani pa napoveduje celo novo rast, preprosto zato, ker so boljši od drugih. Nasploh velja, da bodo krizo lažje prebrodila tista podjetja, ki proizvajajo več vrst različnih izdelkov ali/in tista, ki imajo bolj na široko razpredeno mrežo poslovnih stikov. Verjeti je treba, da bodo težke čase uspešno premagala najbolj uspešna slovenska podjetja, seveda pa brez posledic tudi pri njih ne bo šlo. Med 10 superprvaki za leto 2007 so v delovi prilogi FT naslednja podjetja: Krka, Splošna plovba, Adria Mobil, Trimo, Danfoss Trata, Kovintrade, Akers Valji, SIJ, Gorenje, Elektronček in ACH. Pri tem je zanimivo, da je Lek, ki je bil leta 2006 na prvem mestu med superprvaki, v letu 2007 padel na 28. mesto. Iz tega se vidi, kako hitri in veliki so lahko premiki na lestvicah, čeprav je upoštevanih 20 poslovnih kazalnikov podjetja.
Ob tem morda ne bo odveč, če povemo, da so povprečni mesečni stroški na zaposlenega lani v Sloveniji znašali 1867 evrov, kar je 5,6 odstotka več kot leto prej. Najvišji so bili stroški na zaposlenega v finančnem posredništvu (2987 evrov), najnižji pa v gostinstvu (1405). Po podatkih za leto 2006 so imeli v industriji in storitvah najvišje povprečne mesečne stroške dela v Luksemburgu (4625) in na Švedskem (4518), najnižje pa v Bolgariji (243) in Romuniji (414). Slovenija se s 1673 evri uvršča med Portugalsko in Ciper.

Težki časi za novo vlado

V Sloveniji smo medtem dobili novo vlado, ki se bo morala zelo hitro spopasti z novimi izzivi, ki so zanjo novi že zato, ker je nova še bolj pa zato, ker gre za razmere, s kakršnimi se doslej še ni srečevala nobena slovenska vlada. Še lani se je Slovenija ponašala z najvišjo stopnjo rasti na evrskem območju (6,8 odstotka), letos bo rast za približno 2 odstotka nižja, dno pa naj bi po napovedih izvedencev OECD dosegli v prihodnjem letu, ko naj bi se BDP povečal samo za 2,1 odstotka. Krivulja naj bi se znova obrnila navzgor v letu 2010, ko bo rast BDP dosegla 3,5 odstotka in ko bo zelo verjetno Slovenija že postala polnopravna članica pariškega kluba razvitih držav.
Vzporedno z umirjanjem gospodarske rasti v svetu in pri nas se upočasnjuje tudi blagovna menjava s tujino, pri čemer pa rezultati za september sploh niso slabi. V primerjavi s septembrom 2007 se je zlasti povečal izvoz, in sicer za 11,4 odstotka, še boljši rezultat pa je bil dosežen v primerjavi s predhodnim mesecem avgustom. Septembra je Slovenija izvozila za 1864 milijonov, uvozila pa za 2086 milijonov evrov, ali 9,3 odstotka več kot septembra lani. Pokritost uvoza z izvozom je bila 89,4 odstotna, v prvih 9 mesecih tega leta pa le 87 odstotna in pridelali smo za 2,29 milijarde evrov primanjkljaja. Povečuje se menjava z državami zunaj EU in zmanjšuje z državami znotraj EU, kar tudi ugodno vpliva na uravnoteženje trgovinske bilance.

Minuli mesec november nam je (za praznike) že drugič v tem letu prinesel povprečno znižanje cen življenskih potrebščin, saj je bila zabeležena 0,7 odstotna deflacija. S tem dosežkom se je tudi inflacija na letni ravni (3,1 odstotka) že močno približala maastrichtskemu kriteriju, istočasno pa se je Slovenija s tem tudi odlepila od zadnjega mesta na lestvici inflacije v evrski skupini. Daleč največ "zaslug" za povprečno znižanje cen ima cenejša nafta (1,1 odstotka) in z njo povezani cenejši prevozi, počitnice in avtomobili, podražila pa se je elektrika, obleka, hrana, športna oprema in storitve.

Objave iz iste kategorije: