Kot začetek Slovenske filharmonije štejemo leto 1701, ko skupina enako mislečih prebivalcev Ljubljane, na domu enega izmed njih sklene, da bodo ustanovili Akademijo filharmonikov, ki je delovala po italijanskem vzoru. To letnico lahko vidimo na pročelju današnje čudovite stavbe Slovenske filharmonije, ki je leta 2001 praznovala svojo 300 letnico in ki je zrasla na pogorišču Stanovskega gledališča, ki je bilo v glavnem nemško in z nemškimi igralci. Ko je februarja 1887 izbruhnil požar in stavbo popolnoma uničil, je marsikdo upal, da bo zdaj tu zraslo slovensko gledališče. In res je tu čez nekaj let stala nova stavba. Razpisali so natečaj in izbrali arhitekta Adolfa Wagnerja. V njej sta Velika in Mala dvorana. Leta 1937 je arhitekt Jože Plečnik poskrbel za rekonstrukcijo valovite fasade z vazami, drugače pa je stavba kar dobro kljubovala č
asu.
Stoji med Ljubljanskim gradom in parkom Zvezda, ki se prav v teh decembrskih dneh spremeni v Pravljično mesto.